Gradbeništvo zaznamujejo nove tehnologije in trajnost
Gradbeništvo se predvsem na krilih digitalizacije pospešeno transformira. Globalno naj bi štiri od petih gradbenih podjetij v naslednjih desetih letih vpeljala robotiko in avtomatizacijo v delovne procese, po napovedih družbe McKinsey pa se bo v desetletju in pol skoraj polovica verige vrednosti v tej industriji odmaknila od tradicionalnih procesov.
Nesporno je največji trend v gradbeništvu trenutno vstopanje naprednih tehnologij na vseh ravneh v panogo, kar omogoča vrsto inovacij. Predvsem je to uveljavljanje tehnike BIM (Building Information Management), torej procesa oblikovanja digitalnega modela zgradbe od ideje do obratovanja, ki izboljšuje sodelovanje med različnimi gradbenimi partnerji in omogoča kakovostnejšo, hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo projekta.
Tehnologije BIM
Vsako drugo podjetje, ki to tehnologijo uporablja pri vsaj polovici projektov, poroča o finančnih prihrankih, 60 odstotkov pa, da projekt izvedejo hitreje. Informacijskega sistema BIM se je v tujini že oprijelo ime rešilna bilka za kompleksne projekte, ker omogoča odkrivanje napak že v fazi načrtovanja. Po nekaterih ocenah stroški, ki nastanejo zaradi odpravljanja napak in ponovne gradnje, namreč predstavljajo skoraj 30 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje. V analitičnem podjetju Mordor Inteligence pričakujejo, da bo vrednost trga tehnologije BIM do leta 2026 dosegla 23,2 milijarde dolarjev, letna rast tega trga naj bi do takrat presegala 17 odstotkov.
3D-tisk in droni
Druga tehnologija, ki jo kot trend izpostavljajo analitske družbe, je 3D-tisk. Ta omogoča enostavnejše oblikovanje zapletenih površin ob manjši porabi materiala, zmanjša se strošek dela, gradnja pa je hitrejša. Zdaj ga najpogosteje uporabljajo za gradnjo okvirjev stavb in zidov, od materialov pa prevladujejo beton, vlakna, pesek in tudi geopolimeri. Velike koristi gradbeni industriji prinaša uporaba dronov, saj omogočajo nadzor nad gradbiščem v realnem času, in to tudi s težje dostopnih mest.
Ob tem je prednost pogleda s ptičje perspektive, da je mogoče opaziti potencialne težave na velikih objektih, kot so na primer razpoke, ki s tal niso opazne. To prispeva med drugim k večji varnosti zaposlenih pri delu in zmanjševanju odpadkov.
Modularna gradnja
Trend, ki prispeva k trajnostnemu vidiku gradnje, pa tudi k učinkovitosti, natančnosti in hitrejšemu procesu proizvodnje ter izboljšuje delovne pogoje zaposlenim, je izdelava elementov v tovarniškem okolju ter nato dostava in vgraditev na terenu. Modularna gradnja ima največ potenciala v zdravstvenem sektorju pa tudi pri gradnji hotelov, kjer so v obdobju pred letom 2020 najpogosteje uporabljali ta način gradnje in je bila tudi rast največja, pa tudi v večstanovanjskih stavbah, študentskih domovih in podobno.
Trajnost vpeta v izdelke in proizvodnjo
Gradbeništvo močno spreminja vzpon trajnostnih praks. McKinseyeva raziskava je pokazala, da je 90 odstotkov industrije prepričane, da je zelena transformacija neizbežna. Objekti, posebej stanovanjski, tudi na podlagi regulatornih ukrepov postajajo vedno bolj energetsko učinkoviti, integrira se sisteme za izrabo obnovljivih virov, manj so potratni pri drugih naravnih virih, kakršen je voda. V prizadevanjih za zmanjšanje ogljičnega odtisa pri gradnji uporabljajo čedalje več naravnih materialov. Križno lepljen les se po ugotovitvah analitikov Market Researcha uveljavlja kot alternativni material pri postavljanju tal, stropov in sten. Po njihovih ocenah je bilo leta 2022 v te namene globalno uporabljeno 1,2 milijarde dolarjev, do leta 2030 pa pričakujejo povečanje na letni ravni za več kot trikrat.
Gradbena podjetja znižujejo tudi ogljični odtis pri delovnih procesih, tako s pomočjo uporabe sodobnih tehnologij kot opreme. Poseben poudarek pa panoga, ki po nekaterih ocenah zdaj globalno porabi polovico vseh osnovnih surovin, namenja prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo. Pri tem ne gre le za predelavo in ponovno uporabo osnovnih surovin, ampak nekatere vrste odpadnih materialov uporabijo kot surovino.
Pomanjkanje kadrov
Spremembe v gradbeništvu terjajo tudi odziv na področju kadrov. Investiranje v njihov razvoj, zadrževanje strokovnjakov ter s tem ohranjanje znanja v podjetju bo zelo pomembno, poudarjajo pri McKinseyu. Samo z ustrezno usposobljenimi zaposlenimi bodo lahko uspešno sledili trendom in unovčevali prednosti, ki jih prinašajo. Med tem pa je na marsikaterem trgu prav pomanjkanje usposobljenih zaposlenih že postalo velik izziv, še dodatni odliv znanja pa bo prineslo obširnejše upokojevanje, opozarjajo v analitski družbi. Kot primer navajajo, da se bo v ZDA do leta 2031 upokojilo več kot 40 odstotkov zaposlenih v gradbeništvu.
Med trgi, kjer je veliko pomanjkanje kadrov, je tudi Slovenija. Iz januarskih poslovnih tendenc v gradbeni panogi izhaja, da je pomanjkanje usposobljenih delavcev največji dejavnik, ki omejuje gradbeno dejavnost. S tem se srečuje 44 odstotkov podjetij. Zavod za zaposlovanje je sicer med večjimi skupinami, ki so se v januarju na novo prijavile kot brezposelne, izpostavil tudi tiste, ki jim je prenehalo delovno razmerje za nedoločen čas na področju gradbeništva. Hkrati so bili gradbinci tudi med delodajalci, ki so v tem času na zavodu objavili največ prostih delovnih mest. Iskali so 786 delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah in še 284 delavcev takšnega profila za nizke gradnje.
»Kadri so izziv, tega vprašanja v Sloveniji še nismo rešili in mislim, da ga tudi letos ne bomo,« je na vprašanje o trendih v gradbeništvu pri nas povedal Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, ter spomnil na izpraznjen kadrovski bazen v širši regiji. Veliko bo odvisno od investicijskega razvoja in izgradnje infrastrukture, kot so tretja razvojna os, energetski sistemi, domovi za starejše, bolnišnice, elektrarne, energetski sistemi.
»Če se bo ta potencial normalno razvijal in bo realizacija konstantna, bomo potrebovali kadre iz tujine, če pa se bo investicijski ciklus zaustavil, bo drugače. Ampak ohlajanje panoge, ki ima tudi velik multiplikativni učinek na druge dele gospodarstva, seveda ni rešitev, cilj je rast,« je poudaril Ficko. Izziv je tudi pri inženirskih poklicih in tehničnem kadru. Pozitivna informacija je, da ukrepi, ki jih izvajamo skupaj z deležniki za povečanje vpisa na srednje šole in fakultete, učinkujejo.
Nekatera podjetja z digitalizacijo v svetovnem vrhu
Gradbeno panogo v Sloveniji tudi sicer zaznamujejo enaki trendi kot jih zaznavajo v tujini. Digitalizacija je v splošnem čedalje bolj prisotna v delovnih procesih na vseh ravneh. »V gradbeni operativi uvajajo digitalne procese v proizvodnjo, pri izvajanju projektov poteka modernizacija sistemov, vpeljujejo digitalno upravljanje z enega mesta,« našteva sogovornik in dodaja, da ima zdaj kar nekaj podjetij vzorčne projekte uvajanja in digitaliziranja celotnega sistema. V gradbeni projektivi so digitalizacijo začeli prvi in kot pravi Ficko, so nekatera slovenska podjetja na tem področju v svetovnem vrhu, do podrobnosti obvladujejo tehnologijo načrtovanja v tehniki BIM.
Drone podjetja uporabljajo za snemanje izvedenih del pri daljinskih gradnjah, cestah, železnicah, z njimi si pomagajo v geodeziji. Tudi 3D-tehnologije so v porastu, še večjo rast pa po Fickovih besedah ovira certificiranje kakovosti gradbenih materialov. »Tehnično tiskanje hiš ni težava, izziv pa je zagotoviti certificiranost, ki zagotavlja potresno in druge osnovne varnosti. Gre tudi za vprašanje trajnosti gradbenih materialov, njihove izolacijske sposobnosti,« je pojasnil.
Zeleni prehod in inovacije
Ozelenitev je naslednje zelo pomembno področje v slovenskem gradbeništvu, predvsem zaradi energetskega prehoda. »Vemo, da je gradbeništvo, predvsem pa industrija gradbenega materiala, energetsko dokaj potratna panoga. Veliko se ukvarjajo s tem, kako asfaltne baze, kamnolome, predelavo gradbenega materiala čim boj ozeleniti, seveda pa se s temi vprašanji ne ukvarjamo samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah,« je povedal Ficko.
Spomnil je na inoviranje v panogi na področju gradbenih materialov, kjer potekajo številne raziskave v prizadevanjih za ponovno uporabo in reciklažo materialov, na primer starih betonov, opeke, mletih materialov, kot so cevi, mikroarmature. Vse to bo zmanjševalo okoljski odtis. Iščejo se tudi rešitve, kako uporabljati stranske proizvode, ki nastajajo v drugih panogah.
»V Sloveniji se še malo govori o tem, da lahko stare avtomobilske gume uporabimo v asfaltni industriji, ker asfaltni mešanici dajejo večjo elastičnost in abrazivnost, s tem pa tudi trajnost. Jeklarska žlindra pa se lahko uporablja v betonu, prav tako tudi v asfaltnih zmeseh,« je naštel. Podjetja vlagajo tudi v gradbeno mehanizacijo. Cilj je zagotoviti čim bolj učinkovito, energetsko prijazno mehanizacijo, zdaj večina že deluje na električno energijo ali baterije.
