Infrastrukturni projekti v Sloveniji in na Hrvaškem v velikem razmahu

Javni infrastrukturni projekti v Sloveniji in na Hrvaškem so v polnem zamahu, v obeh državah pa je nekoliko bolj v ospredju modernizacija železnic.
Fotografija: Po 1277 dneh se je konec januarja končala gradnja mostu na Pelješac. Cesto, ki povezuje most in Jadransko magistralo, bodo za promet odprli to poletje, dela na drugih povezovalnih cestah pa bodo končana predvidoma do konca leta. FOTO: Matija Djanješić/Cropix
Odpri galerijo
Po 1277 dneh se je konec januarja končala gradnja mostu na Pelješac. Cesto, ki povezuje most in Jadransko magistralo, bodo za promet odprli to poletje, dela na drugih povezovalnih cestah pa bodo končana predvidoma do konca leta. FOTO: Matija Djanješić/Cropix

Javni infrastrukturni projekti v Sloveniji in na Hrvaškem so v polnem zamahu, v obeh državah pa je nekoliko bolj v ospredju modernizacija železnic. Glede na napovedi bo investicijski cikel še kar nekaj časa rastoč.

Čeprav se je vrednost gradbenih del v Sloveniji lani glede na leto prej skrčila, imajo gradbinci letos polne roke dela. »Na vseh področjih gradbeništva smo v rastočem investicijskem ciklu, ki bo gotovo trajal še dve leti, torej letos in prihodnje leto,« pojasnjuje Blaž Miklavčič, direktor GH holdinga. Povpraševanje po gradbenih storitvah je veliko. Država vodi velike investicije, kot so gradnja drugega tira, tretje razvojne osi, napoveduje naložbe v zdravstvu, v razmahu je modernizacija železnic, gradijo in obnavljajo se ceste in kolesarske poti, v prihodnje bo po državnih načrtih obsežna gradnja in obnova električnega omrežja. Državna statistika kaže tudi na velik razmah stanovanjske gradnje, manj je nestanovanjske.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) ima rekordno velik proračun. Za letos ima predvidenih 916,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 976,3 milijona evrov. Od tega je letos 317,1 milijona evrov za cestno infrastrukturo, 600,5 milijona evrov pa za železniško. Prihodnje leto se sredstva za oba dela povečujeta, in sicer za ceste na 331,9 milijona evrov in za železnice na 644,4 milijona evrov.

Vrednost del v Sloveniji Foto Delo
Vrednost del v Sloveniji Foto Delo

Medtem ko za gradnjo drugega tira skrbi državno podjetje 2TDK, so druge železniške investicije pod dežnikom direkcij. Letos sta predvidena zaključka modernizacije gorenjske proge (vrednost 166 milijonov evrov) in nadgradnja železniške postaje Grosuplje (24 milijonov evrov), nadaljuje pa se obnova proge Maribor–Šentilj (286,9 milijona evrov), primorske proge (672,6 milijona evrov) in vozlišča Pragersko (89 milijonov evrov) ter uvedba daljinskega prometa in ETCS sistema (202 milijona evrov). Letos je predviden tudi začetek nadgradenj železniških postaj Ljubljana, Domžale, Škofljica, novo postajališče Ljubljana Rudnik ...

V cestni gradnji Dars vodi gradnjo tretje osi, direkcija pa letos nadaljuje ali pa bo začela z gradnjo obvoznic Slovenska Bistrica, Kidričevo, Vrhnika, Tolmin, Vodice, Hrpelje - Kozina, Železniki in Maribor, novih cest Hotemaže–Britof, s podaljšanjem ceste Proletarskih brigah v Mariboru, navezovalne ceste od Ljubečne do avtocestega priključka Celje vzhod, poteka več obnov in gradenj kolesarskih stez.

image_alt
Gradbeništvo na optimalni, a zgornji meji

Gradnja tunela na drugem tiru. FOTO: Leon Vidic/Delo
Gradnja tunela na drugem tiru. FOTO: Leon Vidic/Delo

Hrvaška največ vlaga v prometno infrastrukturo

V obdobju rasti je tudi hrvaško gradbeništvo. Vrednost gradbenih del, ki so jih opravila podjetja z 20 ali več zaposlenimi, so v prvih devetih mesecih lani v medletni primerjavi zrasla za 16 odstotkov, nova naročila pa za dobro petino, kažejo podatki hrvaškega statističnega zavoda.

Največji gradbeni segment je bila prometna infrastruktura. V prvih devetih mesecih lani so podjetja na njej opravila za dobrih 5,5 milijarde hrvaških kun (730 milijonov evrov) del, od tega približno polovico na novogradnjah, polovico pa z rekonstrukcijami in vzdrževanjem. Za okoli 4,5 milijarde kun (600 milijonov evrov) je bilo v tem času gradbenih del na nestanovanjskih stavbah, za skoraj tri milijarde kun (400 milijonov evrov) na cevovodih, komunikacijskih in energetskih vodih ter za okoli 2,5 milijarde kun (330 milijonov evrov) na stanovanjskih stavbah.

Vrednost opravljenih del na Hrvaškem Foto Delo
Vrednost opravljenih del na Hrvaškem Foto Delo

Kljub rasti pa Blaž Miklavčič opaža, da na Hrvaškem ni tako velikega porasta investicij kot v Sloveniji: »Se pa tudi na Hrvaškem vseskozi pojavljajo infrastrukturni projekti, tudi na visokih gradnjah, malo manj v turizmu. Glavni generator projektov so evropska sredstva, tudi iz načrta za okrevanje in odpornost.«

Tako kot slovenski se tudi hrvaški gradbeni trg stabilizira. Čeprav je slovenski nekaj korakov naprej. Hrvaški je glede podizvajalcev in obrtnikov veliko bolj osiromašen kot slovenski, pravi Miklavčič. »A hrvaški trg se lepo premika naprej, kar zadeva urejenost. Že nekaj let smo na tem trgu in vsako leto je bolje. Finančna kriza je namreč zelo prizadela gradbene sektorje.«

Na vprašanje o razlikah med slovenskim in hrvaškim gradbenim trgom v Kolektorju Gradbeništvo, čigar podjetji Kolektor CPG in Kolektor Koling sta aktivni pri južnih sosedih, odgovarjajo, da so razlike pri okoljskih in pravnih predpisih, tehničnih zahtevah in kulturi: »Vendar razlike niso obsežne in tako lahko slovensko gradbeno podjetje izvaja dela na hrvaškem gradbenem trgu in hrvaško gradbeno podjetje na slovenskem gradbenem trgu. Potrebna pa je začetna pazljivost ob izbiri projektov.«

Gradbena Dela Na Hrvaskem Foto Gm Igd
Gradbena Dela Na Hrvaskem Foto Gm Igd

Kolektor zanima tudi visoka gradnja na Hrvaškem

Slovenska podjetja v zadnjih letih vse bolj vstopajo na hrvaški gradbeni trg. Kolektor Gradbeništvo, ki je lani na tujih gradbiščih ustvaril okoli desetino prihodkov, trenutno na Hrvaškem vodi štiri projekte v skupni vrednosti 180,5 milijona evrov. Gradijo državno cesto Škurinje–Luka Reka (vrednost projekta je 75 milijonov evrov), rekonstruirajo prometne površine in tirnice v luki Reka (35 milijonov evrov), gradijo sistem zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode na otoku Krk (44 milijonov evrov) ter aglomeracijo mest Cres, Martinščica, Mali Lošinj in Veli Lošinj (26,5 milijona evrov). Na Hrvaškem pa so že končali z deli na projektu razvoj multimodalnih platform v Luki Reka in povezovanje s kontejnerskim terminalom Jadranska vrata.

Kolektor CPG, izvajalca sta še Euroasfalt Sarajevo in GP Krk, tako med drugim v Reki gradi najdražjo hrvaško cesto, ki naj bi bila ključna za razvoj reškega pristanišča. Cesta je dolga tri kilometre, vendar ima dva viadukta, en podvoz pod železniško progo in 1250 metrov dolg predor Podmurvice. Tega so prebili dober mesec pred rokom. Gradnja je zahtevna, saj poteka v zelo poseljenem delu tega kvarnerskega mesta.

»Trenutno je na hrvaškem trgu največ priložnosti prav na področju infrastrukturnih projektov, in na nekaterih že nastopamo kot vodilni partner v konzorciju, vsekakor pa z zanimanjem spremljamo tudi projekte na področju visokih gradenj,« pravijo v Kolektor Gradbeništvu.

Pelješac, Pašman in železnice

Prek hrvaškega ministrstva za infrastrukturo poteka realizacija projektov, vrednih več kot 24 milijard kun (3,3 milijarde evrov), od tega je 1,4 milijarde za železniške projekte. Hrvati nameravajo do leta 2030 obnoviti 780 kilometrov prog oziroma okoli 30 odstotkov celotne mreže. Večina projektov bo na koridorju od državne meje s Slovenijo do meje s Srbijo ter od Reke do državne meje z Madžarsko, še dvanajst pa jih bo na drugih delih železniškega omrežja, je lani jeseni pojasnil predsednik uprave HŽ Infrastrukture Ivan Kršić.

image_alt
Hrvaška namerava obnoviti tretjino železnic

»V prihodnjih desetih letih bomo največ gradili železniško infrastrukturo, ker je ta najbolj zanemarjena. Avtoceste smo večinoma zgradili, pelješki most je končan, vrtamo drugo cev predora Učka ... Razpisali smo več projektov v cestni infrastrukturi,« je za Slobodno Dalmacijo pojasnil hrvaški minister za infrastrukturo Oleg Butković. Dodal je, da bodo dve tretjini sredstev namenili za železnico, do leta 2030 okoli tri milijarde evrov. Med cestnimi projekti je Butković med drugim omenil gradnjo avtoceste do Siska, hitri cesti do Virovitice in Koprivnice ter avtocestni odsek od Ploč do Dubrovnika, za katerega bodo v mandatu te vlade naredili projektno dokumentacijo. Tako kot železnice tudi ceste gradijo predvsem z evropskimi sredstvi. Za Pelješki most, ki so ga končali konec januarja, so, denimo, dobili 85-odstotno evropsko sofinanciranje.

Butković je spregovoril tudi o mostu na otok Pašman, ki bi stal okoli 500 milijonov kun (66 milijonov evrov) in ga je Zadarska županija uvrstila v prostorske načrte kot prioriteto: »Ena od možnosti za gradnjo mostu je koncesija. Kitajski investitorji, ki so gradili Pelješki most, so zainteresirani tudi za pašmanski most, a o tem bo odločila vlada.«

Preberite še:

Komentarji: