Izzivi dolgoročnega razvoja gradbene panoge
Trajnostna gradnja, iz do okolja in ljudem prijaznih materialov, je pomembna tudi za nadaljnji dolgoročni razvoj gradbene panoge. Z izbiro trajnostnih materialov lahko vsak, ki gradi ali obnavlja, pripomore k zmanjšanju podnebnih sprememb.
Prednosti trajnostne, inovativne in energijsko učinkovite gradnje, so tako družbene kot okoljske in ekonomske, saj se trajnostna gradnja začne že ob načrtovanju, izvaja med celotno gradnjo, ne zaključi pa se ob razgradnji. »Trajnostna gradnja namreč predvideva recikliranje in uporabo določenih materialov tudi po razgradnji stavbe. Tako je prispevek trajnostne gradnje velik, saj so njene koristi dolgoročne,« pojasnjuje Marko Trampuž, direktor divizije Kolektor Gradbeništvo.
Dodaja, da je prednost slovenske gradbene panoge operativno znanje, s katerim kljub velikim izzivom uspešno načrtuje in zaključuje projekte na vseh področjih gradnje.
Izzivi digitalizacije
Za dolgoročni poslovni uspeh podjetij sta nujna zeleni prehod in digitalna preobrazba. »Ker pa gradbena panoga velja za tradicionalno panogo, lahko kot zaostanek štejemo digitalizacijo le-te. Skrbi nas, da bo brez ustrezne podpore države, tudi v smislu sedanjih težav, slovensko gradbeništvo spet zaostalo za konkurenco v tujini,« pravi Marko Trampuž.
Pri tem predstavi njihovo pot digitalizacije gradbene panoge, ki se je začela v režiji. »Vendar je bila za nas največji izziv sama digitalizacija procesa gradnje na lokaciji, ki jo uporabljamo na več gradbiščih tako na domačem kot na tujem trgu. Pripomore lahko k zmanjšanju napak v fazi gradnje, evidenci vseh izvedenih del, zmanjšanju obratovalnih stroškov objekta v eksploataciji ... Ovira je primeren kader tako pri naročnikih, uporabnikih kot izvajalcih, ki bo razumel potrebo po digitalizaciji,« pojasnjuje Trampuž.
Pomen paritetnega sklada po zgledu evropskih držav
Dodatno varnost in izboljšan položaj zaposlenih v gradbenem sektorju pa bi, kot verjamejo v Kolektorju Gradbeništvo, prinesel gradbeni panogi paritetni sklad. »Če upoštevamo, da je gradbeništvo ciklična panoga, bi s pomočjo sklada številna podjetja lahko bistveno lažje preživela obdobja pomanjkanja dela ter se tako izognila stečaju,« je še poudaril Marko Trampuž, direktor direktor divizije Kolektor Gradbeništvo.
S tem se strinja tudi Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (ZGIGM) na GZS, in dodaja, da je v zvezi s paritetnim skladom že vse zapisano, določeni so okvirji, pravne, ekonomske in izvedbene norme. »Izračunani so stroški in tudi koristi, ki bi jih tak sklad prinesel. Žal pa moram reči, da v zvezi s tem tudi razumevanja države do zdaj ni bilo takega, kot bi ga pričakovali. Vse je bilo le na ravni deklarativnih obljub o začetku reševanja tega problema, vendar so se po tem zadeve ustavile pri operacionalizaciji. Še vedno upam, da bo prišel trenutek, ko bomo strli tudi ta oreh,« je razložil Gregor Ficko in dodal, da je Slovenija bela lisa na zemljevidu držav, ki paritetni sklad že imajo in z njim poslujejo.
Na vprašanje, kaj je glavni zadržek, je po mnenju Gregorja Ficka največji strah države njen začetni vložek, ki je ocenjen na okoli 25 milijonov evrov. »Ampak v primerjavi s tem, kar je država v zadnjih dveh letih razdelila na različnih področjih z boni in drugimi dodatki za državljane, je to pravzaprav tako majhen strošek, da se o njem sploh ne bi smeli pogovarjati. Pri tem vprašanju so nekako usklajeni tako delodajalska kot tudi delojemalska stran, zato pričakujem, da bi se v naslednjem mandatu ta zgodba morala končati,« je še dejal Gregor Ficko.
Koristi za vse strani
Tudi na OZS predlagajo, da Slovenija uvede paritetni sklad za gradbeništvo po zgledu skladov v primerljivih državah EU. Janko Rozman, sekretar Sekcije gradbincev, Sekcije kleparjev in krovcev ter Sekcije inštalaterjev in energetikov na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), pravi, da veliko slovenskih izvajalcev občasno opravlja svoje storitve v tujini, predvsem v sosednjih evropskih državah. V večini teh držav morajo za svoje zaposlene plačevati zelo visoke prispevke v tako imenovane paritetne sklade (BUAK, SOKA BAU …) v posameznih državah, kar pomeni veliko obremenitev in slabši konkurenčni položaj. »Ti skladi izplačujejo nadomestilo delavcem v primeru dopusta, slabega vremena in za dopolnilno usposabljanje ter druge za delavca in delodajalca koristne namene.«
Po Rozmanovih besedah je zato treba vzpostaviti zakonske osnove za ustanovitev paritetnega sklada za gradbeništvo, ki bo enakovreden tovrstnim skladom v sosednjih evropskih državah in doseči meddržavno priznavanje teh skladov. »Na podlagi tega bodo slovenski izvajalci del ob vstopu na trge teh držav v bolj enakopravnem položaju, saj jim ne bo potrebno plačevati v njihove sklade. Bistveno korist bo ob ustrezni organiziranosti tovrstnega sistema imela tudi država oziroma njene institucije, saj je znano, da se iz paritetnih skladov delodajalcem in delavcem povrne dobra polovica vplačanih sredstev, ostalo pa so stroški poslovanja in dajatve.«
In kot še pravi Janko Rozman, bi z ustanovitvijo paritetnega sklada za gradbeno področje dosegali bolj uravnoteženo poslovanje gradbenih podjetij, večji red na trgu delovne sile v gradbeništvu, višjo socialno varnost zaposlenih in tudi bolj urejeno kadrovsko politiko ter večji interes kadrov za delo v gradbeništvu.
Dvig kakovosti delovnih mest
Namen in cilji ustanovitve paritetnega sklada v Sloveniji, kot je med drugim zapisano v gradivu Paritetni sklad za gradbeništvo v Sloveniji (GZS, 2019), je izboljšanje kakovosti delovnih mest in večja socialna varnost zaposlenih v gradbeništvu, zmanjševanje poslovnih tveganj za delodajalce zaradi stroškov odpravnin, nadomestil v primeru nedela zaradi slabega vremena, dopustov in državnih praznikov ter zmanjšanje števila odpuščanj delavcev v obdobjih zunaj sezone. Poleg tega bi sklad pripomogel h krepitvi socialnega dialoga, lažjemu poslovanju na tujih trgih, preprečitvi dvojnih obveznosti delodajalca pri poslovanju na tujih trgih v smislu dvojnega plačevanja bodisi zaposlenim bodisi v socialne blagajne (vzpostavitev vzajemnosti) ter nižje dolgoročne stroške.
Cilji sklada so tudi preprečevanje nelojalne konkurence domačih in tujih ponudnikov gradbenih storitev, ki ne spoštujejo doseženih socialnih standardov v Sloveniji (preprečevanje socialnega dumpinga), preprečevanje dela na črno s tem, da lahko samo delavci z ustreznimi in veljavnimi podlagami črpajo pravice iz paritetnega sklada, ter okrepitev nadzora nad vplačevanjem prispevkov. Obenem naj bi sklad tudi povečal interes delodajalcev za večje vlaganje v izobraževanja in usposabljanja nove ter sedanje delovne sile, spodbujal interes mladih za vstop v gradbene poklice ter z zvišanjem kakovostno izobražene delovne sile spodbudil razvoj v panogi.
