Slovenija v nadgradnjo ljubljanskega vozlišča, Hrvaška z novimi koridorji

V pripravi je drugi investicijski cikel v železniško infrastrukturo za zagotovitev krajših potovalnih časov in taktnega prometa na ljubljanskem vozlišču, je na konferenci Vlaganja v gradbeništvo dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Njen hrvaški kolega Oleg Butković je prav tako poudaril vlaganja v tire: »Pred nami je desetletje vlaganj v železniško infrastrukturo.«

Slovenija v posodobitev železniške infrastrukture vlaga okoli 300 milijonov evrov na leto. Gradnja drugega tira je v polnem zagonu, začela se je gradnja ljubljanskega potniškega centra. Zmogljivosti železniških prog v Ljubljano se bodo povečale z gradnjo vzporednih tirov. Na dolenjski progi bo drugi tir najprej do Ivančne Gorice in nato do Novega mesta, na gorenjski progi do Kranja oziroma Nakla ter nato do Jesenic, v dvotirno bodo nadgradili kamniški progo. Načrtuje se železniška povezava z brniškim letališčem. Z nadgradnjo prog se bodo povečale ciljne hitrosti, denimo na glavnih koridorjih na 160 kilometrov na uro, je naštela Alenka Bratušek.

»Tako pri drugem tiru kot pri novi cevi predora Karavanke smo dosegli pomembne mejnike. Oba projekta dobro napredujeta in sta v zastavljenih časovnih okvirih. Pri gradnji tretje razvojne osi smo začeli hitreje odpravljati ovire pri pridobivanju dovoljenj za odseke na severnem delu osi, pa tudi na južnem odseku,« je dodala ministrica.

Investicije v prometno infrastrukturo prispevajo k trajnosti mobilnosti. Povečal se bo delež prepeljanega tovora po železnici, zaradi tretje razvojne osi bo promet bolj tekoč in mimo urbanih krajev. »Gradbeništvo je pomembna panoga, ki omogoča trajnostno mobilnost, kar je eden ključnih elementov zelenega prehoda. Veseli me, da so slovenska gradbena podjetja v dobri kondiciji in kakovostna. Vračamo se na nivo, ko je slovensko gradbeništvo s svojo učinkovitostjo in kakovostjo slovelo daleč naokoli.«

Vpliv gradbenih investicij na zeleni prehod je poudarila tudi podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica: »S pametnimi vlaganji in digitalizacijo lahko izboljšamo učinkovitost, zmanjšamo stroške in ogljični odtis ter izboljšamo kakovost življenja našim državljanom.«

Hrvaška do dodatnih koridorjev TEN-T

Hrvaška je pri koncu vlaganj v avtocestno mrežo, pred nami je desetletje vlaganj v železniško infrastrukturo, je poudaril Oleg Butković, hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo.

Spomnil je, da je Hrvaška s spremembo uredbe EU o vseevropskih prometnih koridorjih (TEN-T) ob dveh obstoječih koridorjih dobila še dva, in sicer Baltsko morje–Jadran ter Zahodni Balkan–Vzhodni Mediteran. »S tem se s koridorji širimo še na jug države, kjer doslej niso potekali koridorji TEN-T. To daje nove možnosti za financiranje velikih infrastrukturnih projektov. Denar iz evropskih skladov je največji vir za financiranje projektov,« je povedal Butković in dodal, da poleg glavnih koridorjev obnavljajo tudi regionalne in lokalne proge. Železnica je del zelene tranzicije, do konca prihodnjega leta bo Hrvaška dobila 70 novih vlakov, Butković pa je omenil tudi modernizacijo voznega parka drugega javnega transporta, denimo tramvajev ter ladij in avtobusov na alternativni pogon.

Na področju cestne infrastrukture je Butković omenil, da morajo zgraditi še avtocesto do državne meje z Madžarsko, do Siska in končati drugo cev predora Učka in zaključiti istrski ipsilon. »Hrvaška je pri koncu gradnje avtocest, gradimo pa tudi obvoznice, hitre ceste. Velik investicijski ciklus je tudi pri pristaniški infrastrukturi. Za renesanso na obali smo v zadnjih osmih letih namenili 400 milijonov evrov.«