Slovenija in Hrvaška imata devet skupnih projektov

To je dejal hrvaški minister Oleg Butković na konferenci o javnih investicijah v gradbeništvu, ki sta jo organizirali medijska hiša Delo in Jutarnji list.
Fotografija: Hrvaško-slovenski forum Javne investicije v gradbeništvu 2023 (od leve proti desni): odgovorni urednik Dela Bojan Budja, hrvaški minister za pomorstvo in promet Oleg Butković, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Hrvaško-slovenski forum Javne investicije v gradbeništvu 2023 (od leve proti desni): odgovorni urednik Dela Bojan Budja, hrvaški minister za pomorstvo in promet Oleg Butković, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Medijska hiša Delo prvo letošnjo večmesečno poslovno kampanjo Javne investicije v gradbeništvu 2023 danes zaključuje s slovensko-hrvaškim poslovnim forumom v Opatiji na Hrvaškem. Soorganizator foruma je hrvaški dnevni časopis Jutarnji list.

Uvodne nagovore na forumu sta imela Alenka Bratušek, slovenska ministrica za infrastrukturo, in Oleg Butković, hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo, ter prof. dr. Stjepan Lakušić, rektor Univerze v Zagrebu. Pred tem sta udeležence pozdravila Ana Hanžeković Krznarić, predsednica uprave Hanza Medie, in Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo.

ANa Hanžeković Krznarić, predsednica uprave Hanze medie. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
ANa Hanžeković Krznarić, predsednica uprave Hanze medie. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ana Hanžeković Krznarić je med drugim poudarila pomembnost gradbene panoge, ki predstavlja 6 odstotkov BDP in 8 odstotkov celotne zaposlenosti in beleži pozitivno rast, vendar tudi negativne trende, kot je rast cen surovin in pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Stjepan Lakušić pa je dodal, da je gradbeništvo panoga, ki se spoštuje dolgi niz let, vse spremembe v družbi pa vzpodbujajo prav gradbeni projekti.
Stojan Petrič je ob že drugi organizaciji skupne konference o javnih investicijah v gradbeništvu med drugim poudaril, da se oba medija zavedata svojega poslasnstva in odgovornosti, da na nacionalnem nivoju sporočata objektivne in uravnotežene informacije. Dobro sodelovanje obeh medijev prijateljskih držav, ki sta močno gospodarsko povezani, imata v Evropski uniji posebne izzive, ki se odražajo v pridobivanju evropskih sredstev načrta za odpornost in obnovo, pri tem pa ima gradbena¸panoga pomembno vlogo.
Nagovor direktorja medijske hiše Delo Stojana Petriča. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Nagovor direktorja medijske hiše Delo Stojana Petriča. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
In izzivi, ki se odražajo v koriščenju investicij v infrastrukturo in promet kot enega izmed pomembnih generatorjev gospodarske rasti in BDP, kar je pomembno za vzdrževanje javnih potreb obeh držav. Pa izzivi na področju investicij, s katerimi bomo zmanjšali razlike v infrastrukturi obeh držav napram ostalim državam in tako razvijali dodatne možnosti za razvoj tistih panog obeh držav, kjer imata državi naravne danosti, tj. turizem.
Slovenija je imela v preteklosti razvito gradbeno kreativo, ki smo jo pred desetimi leti praktičn o uničili. Na tem pogorišču smo zgradili novo znanje, kompetence in pridobili reference. S sodelovanjem s hrvaškimi kolegi iz gradbeništva smo sposobni izpeljati vsak projekt, projekt na Zahodnem Balkanu, in na to smo ponosni. Pri tem je podpora resornih ministrstev pomembna. Potrebujemo pa dolgoročno strategijo za ohranjanje stabilnosti naše panoge, je še dejal Petrič.
Alenka Bratušek je poudarila, da je gradbeništvo ena redkih gospodarskih panog, ki se je v primerjavi z nekaterimi drugimi razmeroma uspešno spopadla s pandemijo, pri tem pa so imele ključno vlogo javne investicije, ki na nekaterih področjih gradbeništva predstavljajo glavni vir financiranja, predvsem prometne infrastrukture. "Z nastopom aktualne vlade in reorganizacije ministrstev se je delokrog ministrstva za infrastrukturo nekoliko spremenil, vendar vsi ključni infrastrukturni projekti ostajajo v naši pristojnosti. S področja cestne infarstrukture sta za Slovenijo izjemno pomembna projekt 3. razvojne osi in dokončanje druge predorske cevi cestnega predora Karavanke."
Udeležence hrvaško-slovenskega foruma Javne investicije v gradbeništvu 2023 je v Opatiji nagovorila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Udeležence hrvaško-slovenskega foruma Javne investicije v gradbeništvu 2023 je v Opatiji nagovorila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kot pomemben investicijski segment je ministrica izpostavila še obnove obstoječih avtocest in hitrih cest, predvidena letna dinamika je v povprečju 55 km obnovljenih avtocest in hitirh cest, za kar je letno predvideno več kot 80 milijonov evrov, za investicijsko vzdrževanje, gradnjo drugih državnih cest in za njihovo upravljanje in tekoče vzdrževanje ima Direkcija RS za infrastrukturo v okviru našega ministrstva v letu 2023 načrtovanih 342 milijonov evrov, za investicije v železniško infrastrukturo pa kar dobrih 423 milijonov evrov. Vse bolj naraščajo pa tudi vlaganja v kolesarske povezave, za kar imajo letos predvidenih dobrih 100 milijonov evrov.
V zadnjem času v okviru prometnega sektorja igra zelo pomembno vlogo tudi področje trajnostne mobilnosti. Naše ključne priortitete so zeleno, varnost in digitalizacija. V zvezi z navedenim je javna železniška infrastruktura tista, ki ji moramo dati prednosti, kar se odraža tudi v proračunskih številkah.
"Ustrezno infrastrukturno omrežje predstavlja hrbtenico uspešnega razvoja gospodarstva in mobilnosti prebivalstva in se ga ne more zamenjati zgolj z ukrepi trajnostne mobilnosti." Ministrica je spomnila še na pomembno vlogo koriščenja evropskih sredstev, v letu 2022 smo na ministrstvu glede tega bili zelo uspešni, saj smo realizirali daleč največ sredstev doslej, prevdsem pri železniški infrastrukturi. Največji izziv letos pa je koriščenje evropskih sredstev za kolesarske povezave, ki so v tem delu v pristojnosti občin - tu bo ključno dobro sodelovanje in proaktivna vloga občin."Imamo dobro začrtano pot in se zavedamo izzivov za naprej. Dva največja izziva so višje cene - tako mi kot naročniki kot tudi izvajalci se soočamo s tem -, drugi izziv pa je srednje oziroma dolgoročno načrtovanje investicij."

Dobri odnosi med državama

Minister Oleg Butković je spomnil na spremembe, ki so prizadele gradbeni sektor in kako so se s tem soočati. Znano je, kako je kriza pandemije prizadela tudi gradbeni sektor, še posebej v luči eskalacije cen, pa tudi s pomanjkanjem delovne sile. Hrvaška vlada je sprejela več odločitev za ublažitev posledic omenjenega. Med drugim so regulirali cen goriv, s čimer so pomagali gradbenemu sektorju in vsem prebivalcem.

»Sprejeli smo paket ukrepov, vreden 1,18 milijarde evrov, ki je pomagal vsem pri cenah elektrike in plina. Prebivalcem se ni dvignila cena elektrike, za podjetnike pa so cene omejili na sprejemljive. V letu 2023 je Hrvaška vstopila v evroobmočje, postali smo tudi del schengenskega prostora ter združili hrvaško ozemlje s Pelješkim mostom, ki ga je projektiral slovenski projektant Pipenbaher. Uresničili smo strateške cilje, ki Hrvaško tudi bolje pozicionirajo. Z izgradnjo LNG terminala na Krku smo Hrvaško dobro pozicionirali. Z naložbo v LNG terminal in tudi naložbami, ki jih pripravljamo za širitev terminala, o katerih je bilo govora tudi na srečanju obeh predsednikov vlad, so samo dokaz dobrega sodelovanja,« je še dejal hrvaški minister. Naslednje desetletje pa bo osredotočeno na področje železniške infrastrukture.

Odnosi med Hrvaško in Slovenijo so zelo dobri, je še dejal Butković, začeti so številni projekti, novi most preko Dragonje bomo kmalu odprli, danes pa bomo podpisali pogodbo za gradnjo mostu čez potok Kamenica, ki je pomemben za prebivalce obeh držav. Trenutno imamo skupaj 9 skupnih projektov, je še dejal minister.

»Slovenska gradbena podjetja delajo velike projekte v Republiki Hrvaški in dobro je, da naša podjetja delajo tudi projekte v Sloveniji, vse pa je stvar razpisov. To poletje bo prebit predor Učka, na istrski strani pa bomo imeli poln profil avtoceste, kar je dobro tudi zaradi velikega števila turistov iz Slovenije, kar je dobro tudi z vidika prometne varnosti. Odprtih ostaja še nekaj vprašanj, kako s čim manj finančnimi sredstvi glede na inflacijo zagotoviti nadaljevanje projektov. Verjamem, da bo ta konferenca prinesla nekaj novih rešitev in dala odgovor na obstoječe probleme ter dajmo odpreti nekatera nova vprašanja, ki jih bomo v prihodnje reševali skupaj«; je sklenil podpredsednik vlade Oleg Butković.

Vpliv cen in digitalna transformacija

Teme prvega panela bodo vpliv sprememb cen na pogodbene zaveze, kadrovska vrzel in digitalna transformacija v gradbeništvu, moderiral pa ga bo Mislav Togonal iz Hrvaške radiotelevizije. V letu 2022 sta bila največja izziva v gradbeništvu drastičen porast cen materialov in energije ter pomanjkanje kvalificiranega kadra, zato se odpira pomembno vprašanje, kakšni so obeti za letošnje leto. Kaj pa recesija in ohlajanje gradbeništva v letih 2023/24, ali bosta prinesla znižanje cen inputov? Odprli bomo tudi vprašanje, kaj prinaša velik upad vpisa na gradbene fakultete po finančni krizi in upokojevanje generacije izkušenih inženirjev in zakaj so potrebni nacionalni načrti za razvoj kadrov v gradbeništvu.

Na okrogli mizi bodo sodelovali Richard Krammer, direktor GrECo Specialty GmbH in vodja GrECo skupine za tveganja v gradbeništvu in nepremičninah, Mirjana Čagalj, svetovalka predsednika HGK za gradbeništvo in promet, Josip Škorić, predsednik uprave družbe Hrvatske ceste, Veljko Nižetić, direktor družbe Strabag Hrvaška, ter Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG.

image_alt
Slovenija in Hrvaška v ospredje postavljata železniške projekte

Ker pa digitalizacija ostaja velik izziv za inženirska in gradbena podjetja, bosta o digitalnih rešitvah in tehnologijah za hitrejšo in učinkovitejšo gradnjo na Hrvaškem govorila Alen Grabar, vodja sektorja za razvoj informacijskega sistema urejanja prostora in državnega premoženja, MPGI, ter Luka Poljanec, koordinator Urada za elektronske storitve zaupanja, AKD.

Investicije v železniško infrastrukturo

Uvod v drugi panel na temo investicij v železniško infrastrukturo bo imel Richard Krammer, o vprašanju modernizacije železniške infrastrukture na Hrvaškem in ali so se kje zmotili, pa bo govoril rektor Univerze v Zagrebu Stjepan Lakušić. Katera dela opravlja projektant in nadzorni inženir na železniških infrastrukturnih projektih, pa bo predstavil Marko Vajdić, svetovalec v podjetju DB Engineering & Consulting GmbH.

Damir Šoštarić, direktor direktorata za EU-sklade in strateško načrtovanje na ministrstvu za pomorstvo, promet in infrastrukturo, bo predstavil najpogostejše pomanjkljivosti projektne dokumentacije, ki se pripravlja za financiranje iz evropskih sredstev. O inovativnih tehnologijah v funkciji pametne železniške infrastrukture pa bo govoril prof. dr. Tomislav Josip Mlinarić, redni profesor na Prometni fakulteti v Zagrebu.

Zatem bo sledila razprava, na kateri bodo sodelovali‎ Petar Glavaš, član uprave družbe ENNA Transport, Tomislav Rosandić, predsednik uprave družbe Dalekovod, Željko Ukić, predsednik uprave HŽ Potniški promet, Ivan Kršić, predsednik uprave HŽ Infrastruktura, ter mag. Marko Trampuž, direktor Kolektor Construction.

Program obnove Ukrajine

Uvod v tretji panel na temo Priložnosti za gradnjo – program obnove Ukrajine 2022–2032 bosta imela dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ter Alexander Petritz, vodja tima ISD Inštituta za strukturni razvoj Republike Avstrije, ki se bo tudi pridružil sodelujočima na okrogli mizi, in sicer Simonu Savšku, vodji predstavništva Skupine EIB v Sloveniji, ter Janezu Škrabcu, direktorju podjetja Riko.

FOTO: Delo
FOTO: Delo

Preberite še:

Komentarji: