Zlato investicijsko pravilo tudi v času suhih krav

Gradbeno panogo v Evropi čaka nekaj zahtevnih let, napovedujejo analitiki. Letos pričakujejo stagnacijo, po napovedih Euroconstructa okrevanja ne bo do leta 2025. Ohlajanje je že opazno tudi na terenu, razmere v Sloveniji opisujejo na gospodarski zbornici, in pomembno je, da v teh razmerah kot država ne ponovimo napak iz obdobja zadnje finančne krize.

Skoraj vsi kazalniki, ki vplivajo na povpraševanje v gradbeništvu, so negativni, tudi inflacija, obrestne mere in kazalniki zaupanja potrošnikov. Poleg tega imajo podjetja izzive, povezane s pomanjkanjem materialov in visokimi cenami materialov, energetsko draginjo in višanjem nekaterih drugih stroškov.

»Energetska kriza v Evropi ustvarja zelo zahtevno okolje za gradbena podjetja, upočasnjevanje gospodarske rasti in rast cen zadolževanja pa še dodatno vplivata na stanovanjski, komercialni in industrijski sektor, zaupanje investitorjev se zmanjšuje. Pričakovati je upočasnitev izvajanja aktualnih projektov, manj se jih bo začelo na novo. Na nekaterih trgih lahko učinke vsega naštetega delno ublažita dostopnost evropskih sredstev, tudi tistih iz sklada za okrevanje, in podpora razvoju prometne in energetske infrastrukture,« je v oceni vzhodnoevropskega trga poudaril ekonomist družbe Global Data Joel Hanna.

Za gradbeno panogo v Sloveniji so tri uspešna leta, saj tečejo nekateri veliki gradbeni projekti. Vendar, kot ugotavlja Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, se intenzivnost gradnje pri nekaterih zmanjšuje, razlogi pa še niso znani.

»Država napoveduje urejanje nekaterih sistemov, ki bodo terjali precejšnja sredstva. Kažejo se indici, da se bo državni investicijski cikel začel ohlajati. Vedeti moramo, da so državne investicije zelo pomembne za delovanje gradbeništva, nenazadnje, tako kot drugod po Evropi in svetu, prispevajo od 80 do 85 odstotkov realizacije. Gre za drugo najmočnejšo gospodarsko panogo v Sloveniji, ki ima številne multiplikativne učinke, zato bi bilo ohlajanje panoge slaba novica tudi za širšo gospodarsko sliko in bruto domači proizvod države,« je Ficko opozoril na pomen državnih investicij kot motorja in generatorja razvoja ekonomije.

Draginja se ne preliva v končne cene

Je pa pomembno, da naročniki razumejo spremembe v okolju, ki smo jim priča zadnja tri leta, in tudi prevzemajo breme. »Covidna kriza, podražitve energentov, gradbenih materialov in izdelkov, inflacija, višanje stroškov dela panogi povzročajo velike težave, odziv naročnikov pa je izrazito mlačen,« opisuje sogovornik in pričakuje boljši odziv države, primerljiv s tujino. V nasprotju z večino držav EU, kjer so vprašanje podražitev reševali z zakoni in uredbami, je v Sloveniji to prepuščeno naročnikom, izvajalcem ... Višje stroške, ki so se v zadnjih dveh letih povečali v povprečju za 40 odstotkov in v nekaterih segmentih vse do 700 odstotkov, tako gradbeništvo večinoma krije samo iz akumulacij, saj javni sektor najpogosteje ni odprt za to, da bi jih prelili v končne cene proizvodov.

To se že kaže pri razvoju in v zaostanku pri obnavljanju mehanizacije, opreme in drugih osnovnih delovnih sredstev, za kar podjetja sicer uporabljajo dobiček. Kot še pravi Ficko, so vlade in pristojni državni organi v tujini do gradbeništva kot panoge bolj odprti, zato gradbinci neprimerno lažje in hitreje rešujejo težave.

Pomembna so konstantna naročila

Na prvo mesto med pastmi, ki jih prinašajo trenutne razmere, gradbeniki postavljajo dinamiko naročil. »V razmerah, ki smo jim priča, kot država ne smemo ponoviti napak z začetka finančne krize pred petnajstimi leti. V letih 2007 in 2008 je bilo nenavadno veliko investicij, predvsem v prometno infrastrukturo. Gradbinci so investirali v opremo, se za to zadolževali, takoj nato pa je sledil popoln rez, ki je trajal nekaj let, in to je panogo sesulo.

Na pobudo GZS je leta 2017 vlada sprejela tako imenovano zlato investicijsko pravilo, ki določa enakomerno dinamiko državnih investicij v času. To omogoča tako državi kot gradbincem načrtovanje virov za nekaj let vnaprej. Skrbi nas, da bi na to pravilo v zdajšnjih razmerah pozabili,« pravi Gregor Ficko in opozarja, da je v proračunu za letos investicijam namenjenih precej manj sredstev kot v preteklih dveh letih.

V zgodovini se je že velikokrat pokazalo, da so učinkovit odgovor na gospodarske krize veliki infrastrukturni projekti. »Ko se gospodarstvo ohlaja, mora država z vlaganji omogočati razvoj gradbeništva, ki s svojim delovanjem napaja drugo industrijo ter s tem zavira ohlajanje gospodarstva. To je namen zlatega investicijskega pravila,« je povedal sogovornik, ob tem pa dodal, da takšna podpora gradbeništvu ne pomeni ujčkanja panoge, kot je včasih slišati, ampak železniške proge, predore, kolesarske steze, vrtce, energetsko infrastrukturo, domove za starejše gradimo, ker jih družba potrebuje.

Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije se strinjajo: nihče si ne želi prevelikih nihanj v naročilih, ki smo jim bili priča pred dobrim desetletjem in so privedla do propada podjetij in do še danes kritičnega upada zanimanja za gradbeništvo. Nujno je nadaljevati z investicijami v velike državne infrastrukturne objekte, od tretje razvojne osi do novih železniških povezav, ne le nadgradnje obstoječih prog, in gradnje energetskih objektov. Le tako se bo gradbena stroka obdržala in se razvijala. Če bo naročil manj, pa na zavodu menijo, da bi gradbeništvo, ki velja za dokaj togo panogo, to obdobje lahko izkoristilo za to, da bi v prakso vpeljali rešitve in tehnologije, ki so bile v svetu in tudi pri nas razvite v preteklosti in jih je bilo v času debelih krav težko uvesti.

Evropska sredstva spodbuda za naložbe

V zahtevnih gospodarskih razmerah so lahko močna podpora in spodbuda javnim investicijam evropska sredstva. V zadnjih letih imamo veliko pozitivnih izkušenj pri financiranju okoljske infrastrukture, zgrajeni so bili številni kanalizacijski in vodovodni sistemi, čistilne naprave in podobno. Izziv, ki ga Ficko vidi pri tem, je, da država pravočasno pripravi programe in projekte, da jih lahko prijavlja na razpise za črpanje evropskih finančnih sredstev, »verjamem, da programe pripravljajo«, je dejal.

Gradbena panoga sama nima vzvodov, s katerimi bi lahko vplivala na investicijsko dinamiko, od katere je odvisna. Njena vloga in vloga združenj, kot je gospodarska zbornica, pa je podajanje predlogov in sugestij, kaj bi bilo treba narediti, da bi se državne investicije v projekte, ki jih davkoplačevalci potrebujemo, izvajale. Temeljni problem države je, da nam že desetletja ni uspelo oblikovati celovitega infrastrukturnega razvojnega programa, ne razmišljamo toliko o tem, kaj potrebujemo za nadaljnji razvoj Slovenije, kot o tem, česa ne potrebujemo, meni Ficko.

Obkroženi pa smo z državami, ki na to gledajo popolnoma drugače. Avstrija, Nemčija, Italija in tudi države vzhodno od nas so eno samo gradbišče, razvijajo prometno in energetsko infrastrukturo, gradijo plinovode, zalogovnike, posodabljajo ceste, železnice. »Moramo se zavedati, da je infrastrukturni razvoj konstanten in se ne ustavi na neki točki, ko je projekt končan,« še opozarja Gregor Ficko.