Izzivi spreminjajočega se poslovnega okolja

Glavni govorec na konferenci Izvozniki 2022 Alexander-Nikolai Sandkamp je izpostavil potrebo po diverzifikaciji in mednarodno sodelovanje.
Fotografija: Glavni govornik na Delovi konferenci Izvozniki 2022 je bil prof. dr. Alexander-Nikolai Sandkamp, docent za ekonomijo na univerzi v Kielu in raziskovalec na Inštitutu za svetovno gospodarstvo Kiel . FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Glavni govornik na Delovi konferenci Izvozniki 2022 je bil prof. dr. Alexander-Nikolai Sandkamp, docent za ekonomijo na univerzi v Kielu in raziskovalec na Inštitutu za svetovno gospodarstvo Kiel . FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

O  izzivih spreminjajočega se poslovnega okolja je na Delovi konferenci Izvozniki govoril glavni govornik, prof. dr. Alexander-Nikolai Sandkamp, docent za ekonomijo na univerzi v Kielu in raziskovalec na Inštitutu za svetovno gospodarstvo Kiel (IfW).

Svet je soočen z dvema glavnima izzivoma: pandemijo in vojno v Ukrajini. Pandemija covida-19 je povzročila hudo gospodarsko krizo, tako se je obseg BDP v koronskem letu 2020 v Nemčiji zmanjšal za 4,6 odstotka, v Sloveniji za 4,3 odstotka, v EU za 5,9 odstotka.

Letošnja ukrajinska vojna pa je močno vplivala na dobavo energije, surovin in hrane. Globalne dobavne verige so bile motene v letu 2020 pri medicinskih pripomočkih, v letu 2021 pri lesu, kontejnerjih, mikročipih ..., v letošnjem letu pa pri nafti, plinu in premogu. Poleg tega so se zvišale cene življenjskih potrebščin, in sicer v Nemčiji za 3,1 odstotka v letu 2021 in za 7,9 odstotka v letošnjem avgustu, v Sloveniji pa za dva odstotka v letu 2021 in za 11 odstotkov v avgustu. Še vedno pa smo soočeni z visoko stopnjo negotovosti glede zanesljivosti dobavnih verig.

In kaj vse so posledice tega?

Posledice tega so želja in potreba po gospodarski ločitvi od Rusije ter vse večji skepticizem do globalizacije. »Covid-19 in ukrajinska vojna sta katalizator kitajskega skepticizma,« pravi Sandkamp. Predlagana rešitev je ponovno obnavljanje vrednostnih verig, pri čemer se je treba vprašati, kaj bi takšno ločevanje pomenilo za EU.

In sicer se osredotočimo na razvoj trgovine EU pred in med krizami, na gospodarske učinke ločevanja Evrope od globalnih vrednostnih verig, na dolgoročne učinke trgovinske vojne s Kitajsko in Rusijo ter na politična priporočila.

Glavni govornik na Delovi konferenci Izvozniki 2022 je bil prof. dr. Alexander-Nikolai Sandkamp, docent za ekonomijo na univerzi v Kielu in raziskovalec na Inštitutu za svetovno gospodarstvo Kiel . FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Glavni govornik na Delovi konferenci Izvozniki 2022 je bil prof. dr. Alexander-Nikolai Sandkamp, docent za ekonomijo na univerzi v Kielu in raziskovalec na Inštitutu za svetovno gospodarstvo Kiel . FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kot pravi Sandkamp, je Kitajska postala pomembnejša tako relativno kot absolutno. Med pandemijo je Kitajska pri uvozu povečala relativni položaj (ne za izvoz). »In sicer 67 odstotkov (26 odstotkov) je znašala skupna rast izvoza na Kitajsko (svet) 2010–2019, ter 25,3 odstotka (13,1 odstotka) skupna rast uvoza iz Kitajske (svet) 2010–2019.«

In kakšni so gospodarski učinki ločevanja Evrope od globalnih vrednostnih verig? »Model ocenjevanja trgovinske politike Inštituta Kiel (KITE) je simulacijski model s 65 sektorji in 141 državami ter podvojitev netarifnih ovir EU za trgovino s tretjimi državami ter navsezadnje vpliv na trgovino in realni dohodek. Obstajajo štirje scenariji: enostranska razveza EU (uvozne omejitve); trgovinska vojna (medsebojno nevezano); ločitev EU od Kitajske ter ločitev EU/ZDA in zavezništev iz Rusije.«

Kot pojasnjuje govorec, podvojitev trgovinskih ovir zmanjša uvoz in izvoz, proizvodnja se (delno) seli v EU, mednarodna delitev dela in specializacija se zmanjšujeta, obenem pa se povečajo proizvodni stroški vmesnih proizvodov. Poleg tega enostranska izolacija slabi konkurenčnost, ločevanje »deluje«, vendar trpi tudi izvoz.

Rezultati scenarija: Majhna odprta gospodarstva EU so najbolj prizadeta, povprečna izguba dohodka 1,5 odstotka v preostalem svetu v drugem scenariju, kar pomeni, da ločitev škodi vsem!

Dolgoročni učinki trgovinske vojne s Kitajsko in Rusijo kažejo, da je relativna ekonomska velikost pomembna. »Sankcije imajo močnejši učinek, čim več držav jih izvaja. Vzhodnoevropske države je ločitev od Rusije najbolj prizadela (dva odstotka). Sicer pa je ločitev od Rusije (dolgoročno!) izvedljiva, so pa kratkoročni negativni učinki močnejši.«

Delova konferenca Izvozniki 2022. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Delova konferenca Izvozniki 2022. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Priporočila za krepitev odpornosti

Kot pravi Sandkamp, sta za krepitev odpornosti gospodarstev potrebna zmanjšanje odvisnosti od posameznih dobaviteljev ter diverzifikacija, tj. povečanje števila dobaviteljev v različnih regijah, saj to ohrani prednosti mednarodne delitve dela, ščiti pred lokalnimi udarci (vključno z domačimi) in ščiti pred (zakasnjenimi) globalnimi šoki. Poleg tega je treba povečati mednarodno usklajevanje, na primer z zmanjševanjem trgovinskih ovir in medsebojnim priznavanjem standardov; izboljšati skladiščenje zalog in imeti strateške rezerve na ravni EU. Pa seveda ne smemo pozabiti na recikliranje za zmanjšanje odvisnosti od surovin.

In kot še pravi govornik, je zaradi globalnih šokov potrebno ponovno obnavljanje vrednostnih verig in ločevanje, saj smo potem manj občutljivi na šoke v tretjih državah, a je pri tem treba vzeti v ozir nižji življenjski standard.

»Ne obstaja zaščita pred globalnimi šoki, smo pa v Evropi bolj občutljivi na šoke. Je pa seveda dolgoročno ločitev od Rusije možna, za splošno ločevanje pa ni rešitve.« In kakšna je naša pot naprej: diverzifikacija in mednarodno sodelovanje, še pravi Sandkamp.

 

Zahvala podpornikom kampanje. Grafika: Delo
Zahvala podpornikom kampanje. Grafika: Delo

Preberite še:

Komentarji: