Kako okretno je slovensko gospodarstvo v EU

Medijska hiša Delo z današnjo konferenco zaključuje večmesečno poslovno kampanjo Izvozniki 2021.
Fotografija: Osrednja govorka na konferenci Kerstin Jorna, generalna direktorica generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Osrednja govorka na konferenci Kerstin Jorna, generalna direktorica generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Medijska hiša Delo bo z današnjo poslovno konferenco na GZS v Ljubljani zaključila večmesečno poslovno kampanjo Izvozniki 2021 z naslovom Kako okretno je slovensko gospodarstvo v Evropski uniji. Slovenija je julija prevzela predsedovanje svetu EU pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.«, ki naj bi nakazoval, da so za krepitev odpornosti ključni medsebojna povezanost, sodelovanje in solidarnost vseh za dobro prav vsakega evropskega državljana. Programski partner konference je Inštitut za strateške rešitve (ISR), soorganizator konference pa GZS.



Na pomembnost izvoza za razvoj slovenskega gospodarstva je v uvodnem nagovoru opozoril Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. Primerjal je razmerje med izvozom in BDP v Sloveniji in Nemčiji in poudaril, da je nemško gospodarstvo svoj BDP generiralo predvsem z javnimi investicijami in agregatnim povpraševanjem, medtem ko je bil v Sloveniji glavni spodbujevalec rasti BDP prav izvoz.

Udeležence je uvodoma pozdravil Stojan Petri<strong>č</strong>, direktor medijske hiše Delo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Udeležence je uvodoma pozdravil Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Slovenija je v izvozu prisotna večinoma z B2B posli, kar sicer zmanjšuje dodano vrednost, vendar smo po Petričevih besedah zaradi stroškovne učinkovitosti uspešni v pridobivanju novih poslov in spoštovan partner.

Večina podjetij se je povezalo z multinacionalkami, zato so osiromašili tržno funkcijo in prodajo znanja. »Danes se vprašamo, koliko slovenskih podjetij je v zadnjih letih prodalo svoje znanje,« je dejal Petrič in nanizal nekaj uspešnih primerov: Kolektor Etra je prodala tehnologijo na Kitajsko, in v nasprotni smeri generala gotovinski tok, podobno zgodbo so spisali Pipistrel, Outfit, Riko itd., »kar je po eni strani malo, po drugi pa veliko, če se hočemo primerjati z razvitimi«.

Celotna EU, ves svet se srečuje s tehnološkimi izzivi, pri tem smo vsi na začetku, razlika pa je v človeškem kapitalu. Zato mora Slovenija to možnost izkoristiti, je sklenil Petrič.


Ključni izziv je povezovanje


»Po krizi ne bo več nič, kot je bilo, že zaradi razvoja, ki gre naprej, prinaša digitalizacijo, nove poslovne modele, pristope na različnih področjih, tudi v internacionalizaciji, v mednarodnem poslovanju, dogajanju na mednarodnih trgih, vpetosti vanje. Te priložnosti moramo izkoristiti,« je poudaril drugi uvodničar, Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.

Po mnenju Aleša Cantaruttija, generalnega direktorja GZS, se spreminja tudi vloga podpornih institucij.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Po mnenju Aleša Cantaruttija, generalnega direktorja GZS, se spreminja tudi vloga podpornih institucij.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Omenil je izzive, ki čakajo slovensko gospodarstvo in v tem tudi slovenske izvoznike, če želijo vštric s tujo konkurenco. Na prvem mestu so vsekakor kadri, ljudje, potencial, ki še ni dovolj izkoriščen. Znanje bo treba še okrepiti, saj pričakovane spremembe potrebujejo to znanje. Izvozniki se lahko ponašajo z dodano vrednostjo, ki znaša 51.000 evrov in je pomembno višja od slovenskega povprečja. Da bo še višja, bo potrebno prav znanje.

Naslednji izziv so rastoče cene surovin, polizdelkov, materiala, energentov. V tem pogledu izvozniki pričakujejo primeren odziv institucij kot so GZS vlada, tudi Evropska komisija. Cilj interveniranja je, da bodo evropski izvozniki konkurenčni tistim iz tretjih držav. Podobno intervencijo, enoten odziv Evropske komisije, pričakuje gospodarstvo tudi zaradi nelojalne konkurence podjetij pod neprikrito podporo vlad iz tretjih držav, ki tako prodirajo na evropske trge.

Na fotografiji (z leve proti desni): Tine Kračun, direktor ISR, Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, in Jure Stojan (ISR). FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na fotografiji (z leve proti desni): Tine Kračun, direktor ISR, Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, in Jure Stojan (ISR). FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


»Ključni izziv slovenskih izvoznikov, ki lahko naredi njihovo poslovanje še uspešnejše, pa je povezovanje,« je poudaril Cantarutti in kot zgled izpostavil 12 podjetij v avtomobilskem grozdu.

Dejstvo pa je, je še dejal, da tudi vloga podpornih institucij ne bo več taka, kot je bila. Klasična pomoč ne pride več v poštev. Do novih kupcev, novih poslov, večjega izvoza, jih lahko popelje povezovanje v konzorcije doma in tudi na evropski ravni – primer takega uspešnega sodelovanje je Eureca –, pomagala jim bo tudi gospodarska diplomacija.


V defenzivi pri obdavčitvi visokih plač


Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je izvozni potencial Slovenije in izvoz kot motor gospodarskega razvoja opisal s številkami: 80 do 85 odstotkov tega, kar naredimo, prodamo na tujih trgih. Ključni partner Slovenije je z dvema tretjinama celotnega izvoza EU, znotraj njenih meja pa Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška. Z Nemčijo imamo eno milijardo evrov suficita, »na kar smo lahko ponosni«. Močni smo tudi zunaj EU, v trgovanju s Švico, Srbijo, Rusko federacijo in tudi Kitajsko.

Lani smo izvozili za 36,5 milijarde evrov blaga in storitev, kar je 78 odstotkov BDP. »Naloga ministrstva je absolutna podpora in pomoč slovenskemu gospodarstvu, ker želimo doseči večjo razpršenost, povečati izvoz na tretje trge.« Podjetjem po Počivalškovih besedah korist članstvo v EU, saj tako laže vstopajo v globalne verige vrednosti, laže izvažajo. EU je namreč izjemno zahteven trg, zahteva posodabljanje, digitalizacijo, spoštovanje številnih standardov.

Ministrstvo za gospodarstvo se bo po ministrovih besedah prizadevalo za pet prioritet: raznovrsten in vzdržen izvoz, trajnostno naravnane tuje neposredne investicije z visoko dodano vrednostjo, spodbujali bodo slovenska podjetja k investicijam v tujino,  gradnja Slovenije kot prepoznavne gospodarske blagovne znamke in odličen podporni ekosistem, da bodo podjetja na tujih trgih lahko uspešnejša.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, je poudaril, da je glavna naloga ministrstva absolutna podpora in pomoč gospodarstvu.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, je poudaril, da je glavna naloga ministrstva absolutna podpora in pomoč gospodarstvu.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Slovenija je odprta za tuje neposredne investicije, ki so pot do višjega izvoza;  je ena najbolj odprtih gospodarstev v OECD. V zadnjih letih jih je uspela izrazito povečati, predlani na 16,5 milijarde evrov, a za EU še vedno zaostaja za več kot 20 odstotkov.
Kar nekaj manevrskega prostora vidi Počivalšek tudi v izhodnih investicijah. Slovenska podjetja so uspešna pri naložbah na Zahodnem Balkanu, na Hrvaške, v Srbiji, prostora in priložnosti pa je še veliko. Posebej vlada želi podporo izvoznikov v obmejnem narodnostno mešanem prostoru.

Počivalšek je omenil tudi bolečino večine slovenskih podjetij, zlasti izvoznih, namreč zahteve po uvedbi socialne kapice. Ki so jo »zaradi politizacije« v postopku spreejmanja umaknili iz predloga zakona o debirokratizaciji. Socialna kapica bi prinesla bolj spodbudno in konkurenčno poslovno okolje. »Pravzaprav mi je vseeno, ali jo bomo imeli, ali bomo manj progresivno obdavčevali plače, a pri teh prizadevanjih pričakujem podporo gospodarstva. Da se podjetja ne bodo selila iz države. Zdaj smo v defenzivi. V Sloveniji je javno mnenje, da dajemo tistim, ki imajo, in jemljemo tistim, ki nimajo. Kar je čista demagogija. Stopimo skupaj in naredimo korak naprej.«
 

Kerstin Jorna: ne le denar, pomembno je tudi sodelovanje

 
Osrednja govorka konference je bila Kerstin Jorna, generalna direktorica generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, ki se je na konferenco oglasila iz Bruslja, prek video prenosa. Poudarila je pomen enotnega trga za evropsko gospodarstvo, za podjetja, družbo, zaposlene. Slovenija pa je tipičen primer tega.

Pomembno je, da se v zeleno in digitalno transformacijo vključujejo tudi mala in srednja podjetja in zagonska podjetja ter tako ustvarjajo osnovo za inovativnost, je poudarila Kerstin Jorna. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Pomembno je, da se v zeleno in digitalno transformacijo vključujejo tudi mala in srednja podjetja in zagonska podjetja ter tako ustvarjajo osnovo za inovativnost, je poudarila Kerstin Jorna. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Od vstopa v EU je povečala BDP za 41 odstotkov, izvoz se je več kot podvojil, pomembno vlogo pri tem pa je imela zgodnja uvedba evra, je prepričana Kerstin Jorna, ki je ocenila, da so slovenska podjetja pripravljena na proizvajanje najnaprednejših izdelkov, v Evropi imajo sloves inovativnih, zanesljivih dobaviteljev.
»Ne smemo pa enotnega trga jemati kot samoumevnega. Kako hitro se lahko spremenijo razmere, smo se lahko lani prepričali z zapiranjem meja, nemožnostjo transporta, mobilnosti, nenazadnje tudi proizvodnje. Prav mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva, pa so bila najbolj prizadeta. Kriza nas je prebudila, zavedamo se, da moramo okrepiti odpornost evropskega gospodarstva in to lahko naredimo z zeleno in digitalno tranzicijo,« je poudarila.
 
Sredstva, ki jih je v prvem svežnju pomoči dobila Slovenija, bodo pomagala zagnati ključne investicije. Pomembno je, da se v transformacijo vključujejo tudi mala in srednja podjetja in zagonska podjetja ter ustvarjajo osnovo za inovativnost. 
 
Denar, ki je temu namenjen, pomeni veliko, a ni vse. Krepiti je treba tudi sodelovanje znotraj EU in s tem verige vrednosti, skupaj moramo graditi zeleno prihodnost.
 

Gospodarstvo Slovenije in EU


Na prvem panelu o gospodarstvu Slovenije in EU bodo razpravljali mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re, Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, ter Enzo Smrekar, podpredsednik Skupine Atlantic Grupa za delikatesne namaze, Donat in internacionalizacijo ter glavni direktor Atlantic Droge Kolinske.

image_alt
Za uresničitev ciljev je treba tudi investirati

 

Za večjo dodano vrednost


Osrednja nit drugega panela bo kako doseči večjo dodano vrednost pri izvozu v države EU. O tem bodo svoja videnja predstavili mag. Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, dr. Gorazd Justinek, docent za področje mednarodnih političnih, ekonomskih in poslovnih odnosov na Fakulteti za državne in evropske študije, Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS, ter dr. Anže Burger, izredni profesor za področje mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani.
 

Digitalni in zeleni prehod


Tretji panel pa bo namenjen tematiki digitalnega in zelenega prehoda ter intenzivnejšem povezovanju. Mnenja bodo soočili mag. Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava, Zoran Stančič, izredni svetovalec na generalnem direktoratu Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG CNECT), ter Davor Jakulin, generalni direktor podjetja ATech.

Zahvala FOTO: Delo
Zahvala FOTO: Delo

Preberite še:

Komentarji: