Kdo bo izdelal aluminij za sončne elektrarne v Evropi
Med največjimi slovenskimi izvozniki so tudi proizvajalci in predelovalci materialov, tudi aluminija. Ta po evropskem zelenem dogovoru velja za enega ključnih materialov v obdobju zelenega prehoda evropskega gospodarstva.
Aluminij je zelo trajnostna kovina, odlična za preoblikovanje in neskončno reciklabilna. In je material, pri katerem se je obseg proizvodnje po podatkih evropskega aluminijskega združenja European Aluminium od oktobra lani v Evropi zmanjšal za 1,3 milijona ton.
»Proizvodnja aluminija v elektroliznih celicah je energetsko intenziven proces, a trenutno tudi edini možen,« pojasnjujejo v kidričevskem Talumu, ki še edini v regiji ohranja svojo proizvodnjo aluminija v elektroliznih celicah. Nazadnje je na začetku septembra proizvodnjo ustavila slovaška tovarna aluminija Slovalco.
»Pretaljevanje in reciklaža aluminija res predstavljata le pet odstotkov energije, ki jo potrebujemo za proizvodnjo iz glinice oziroma boksita, vendar se je treba zavedati, da vsega povpraševanja po aluminiju zaradi življenjskega cikla izdelkov ni mogoče pokriti samo z reciklažo. Pričakovana nadaljnja od štiri- do šestodstotna letna rast potrebe po aluminiju pomeni, da bo treba povečevati tako proizvodnjo primarnega aluminija kot tudi namenjati več pozornosti reciklaži,« pojasnjuje Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma.
Zakaj v Evropi izgubljamo
Drobnič opozarja, da prej ko bomo v Evropi dojeli, da sta proizvodnja in predelava materialov ključni za delovanje preskrbovalnih verig v EU, prej si lahko obetamo odločen politični odziv za njihovo zaščito.
»V Evropi izgubljamo, medtem ko vsi drugi povečujejo proizvodnjo, ker energetske draginje ne čutijo. Ne moremo mimo dejstva, da je ogljični odtis proizvodnje aluminija v EU precej nižji kot drugje, sploh tam, kjer je rast proizvodnje najintenzivnejša – v Evropi od štiri do sedem kilogramov CO2/kg al, v Indiji in na Kitajskem od 15 do 20 kg CO2/kg al. Utemeljeno je torej tudi vprašanje, kje bomo v Evropi dobili aluminij, ki ga bomo potrebovali za povečevanje načrtovanih zmogljivosti sončnih elektrarn. Po načrtih EU naj bi se zmogljivosti povečale s sedanjih 136 GW na 320 GW do leta 2025 in 600 GW do leta 2030, za kar bomo potrebovali dodatnih štiri do deset milijonov ton aluminija. In kako bomo sledili načrtom zelene elektromobilnosti, ki je pogojena z večjo uporabo aluminija.«
Prihranka za 218.000 gospodinjstev
S svojo proizvodnjo primarnega aluminija se v Talumu uvrščajo med deset odstotkov najboljših svetovnih proizvajalcev, ki porabijo najmanj električne energije na tono proizvedenega aluminija. Pojasnjujejo, da imajo instalirano BAT-tehnologijo, učinkovitost procesa pa so izboljševali z nenehnim razvojem procesov na podlagi znanja svojih ljudi.
»Če smo v svoji strategiji zapisali, da bomo postali neodvisni od proizvodnje elektroliznega aluminija do leta 2030, in organsko s transformacijo v zadnjih petih letih zmanjšali porabo električne energije s 1200 GWh na 220 GWh, gre v zadnjem letu za krizno zmanjšanje proizvodnje v elektrolizi. Glede na dostopne podatke o povprečni porabi slovenskih gospodinjstev smo z našim zmanjšanjem porabe električne energije preskrbeli 218.000 (od skupaj 860.000) slovenskih gospodinjstev! Talum torej ni ne problem ne rešitev za slovenske energetske razmere,« poudarja Marko Drobnič.
V zadnjih petih letih je Talum, kot pojasnjujejo, porabo energentov zmanjšal za več kot 59 odstotkov, dodano vrednost na zaposlenega v zadnjem desetletju povečal za 170 odstotkov na 56.000 evrov ter predčasno dosegel in presegel evropski okoljski cilj Fit for 55, saj je skupni ogljični odtis iz direktnih emisij CO2 zmanjšal za 79 odstotkov že leta 2020.
