Naložbena politika z vključenimi dejavniki ESG
Najnovejša raziskava o zaupanju v trg zasebnega kapitala, ki jo je opravil Deloitte Central Europe, kaže, da je še eno nazadovanje zamajalo zaupanje, vendar so pred kupci lepši časi. Omenjeno raziskavo opravljajo skoraj dve desetletji in v tem času so ugotovili, pojasnjuje Tilen Vahčič, partner na oddelku finančnega svetovanja Deloitte Slovenija, da vsakemu šoku sledi močno obdobje sklepanja poslov, ki mu sledi povečanje zaupanja in izboljšanje gospodarskih pogojev.
»Pričakujemo, da bo tudi tokrat tako. Kar pa je zdaj drugače, so skupne izkušnje akterjev pri vodenju podjetij skozi težave ter s pomočjo pri okrevanju in nadaljnji rasti, pri čemer je bila pandemija najnovejša lekcija.« Vahčič hkrati dodaja, da se po hitri obnovi zaupanja po pandemiji danes svet spopada z inflacijo in vojno v Ukrajini, kar ima oboje močan vpliv na življenje ljudi in globalna gospodarstva.
V pričakovanju novih naložb
Vpliv vse večje negotovosti na trgu se kaže v najnovejšem indeksu, ki je padel malce pod predpandemsko raven. Indeks izraža gospodarska pričakovanja, vse skupaj pa nakazuje strme padce zaupanja.
»Kljub temu je jasno, da želijo upravljavci zasebnega kapitala vlagati, približno polovica (49 odstotkov) pa jih pričakuje, da se bodo osredotočili na nove naložbe. Ne usahla želja po sklepanju poslov lahko temelji na pričakovanju, da cenitve padajo, saj kar 14 odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da so prodajalci v zadnjih šestih mesecih znižali svoja pričakovanja glede cen, kar je kar dvakrat več kot v predhodni raziskavi (sedem odstotkov), in kar 65 odstotkov jih meni, da se bo to nadaljevalo. Načrti finančne realizacije so robustni; kar dve tretjini sodelujočih (71 odstotkov) meni, da je sedanji obseg poslovanja približno enak kot pred štirimi meseci, skoraj petina (18 odstotkov) pa, da se je celo izboljšal,« navajajo ugotovitve raziskave v Deloittu.
In kaj še kaže raziskava? Da je likvidnost za sklepanje poslov lahko težje dostopna, saj več kot dve tretjini akterjev (71 odstotkov) pričakuje zmanjšanje razpoložljivih dolžniških sredstev, kar je precej več od 30 odstotkov iz predhodne raziskave. »Nazadnje je bil ta odstotek tako nizek jeseni leta 2011, ko je bilo tudi zaupanje na nizki ravni. Tovrstnemu povpraševanju bi lahko zadostil nastajajoči trg nebančnih posojil v Srednji Evropi.«
Pomembni okoljski, družbeni in upravljavski dejavniki
Okoljsko, družbeno in upravljavsko (ESG) poročanje je za skoraj vse vlagatelje iz dobrodošle možnosti preraslo v nujnost. Več kot polovica oziroma 53 odstotkov sodelujočih v najnovejši Deloittovi raziskavi izvaja naložbeno politiko, ki specifično vključuje dejavnike ESG. Za primerjavo – v predhodni raziskavi je bilo takšnih 30 odstotkov.
Tilen Vahčič poudarja, da je to pozitiven korak. »Zato pričakujemo, da se bo odstotek še povečeval, saj bo veliko nekdanjih svetovalnih smernic za področje trajnosti postalo reguliranih ter postavljenih v središče pozornosti držav in voditeljev na ravni EU in držav članic. Panoga kaže pot na globalni ravni in Srednja Evropa je v to vse bolj vključena,« še dodaja.
Povezovanje za vzajemno financiranje podjetij
V Sloveniji imajo podjetja bistveno manjše vire financiranja, kot znaša povprečje EU in območja z evrom. Podjetja imajo sicer na razpolago različne vire financiranja, od najosnovnejših do najzahtevnejših izvedenih finančnih instrumentov; glavna vira so kapitalski vložki in bančna posojila.
Podjetja v Sloveniji pa imajo na voljo tudi spletno platformo za vzajemno (angl. peer-to-peer) financiranje podjetij, ki jo upravlja Borza terjatev. Na ta način, pojasnjujejo, na enem mestu povezujejo podjetja s presežkom denarnih sredstev in tista podjetja, ki potrebujejo likvidnost za tekoče poslovanje. »V Sloveniji delujemo od konca leta 2015, leta 2020 pa smo prek podjetja P2P Finance storitve vzajemnega financiranja ponudili tudi podjetjem na hrvaškem trgu.«
Borza terjatev je leta 2021 podjetjem v Sloveniji zagotovila nekaj več kot 110 milijonov evrov kratkoročnega financiranja, v letošnjem prvem polletju pa 64,5 milijona evrov.
»Na naši platformi se podjetja lahko registrirajo na enostaven način, po spletu in storitve financiranja oziroma naložbe uporabljajo le, če je treba. Na Borzi terjatev je več kot 1400 registriranih podjetij, od tega jih je na mesec aktivnih okoli 250. Med temi podjetji so tako prejemniki financiranja kot vlagatelji.«
Na Borzi terjatev pravijo, da so tradicionalno banke ponujale najcenejše tržne vire za podjetniško financiranje, zato se podjetja, tudi mala in srednje velika (MSP) pri nas še vedno zanašajo predvsem na bančne vire, ki pa zanje žal niso vedno dostopni. »Banke so namreč bolj naklonjene velikim družbam, v zadnjih desetih letih pa so skupni obseg posojil podjetjem zmanjšale na manj kot polovico.« Pri tem poudarjajo, da so v Sloveniji zaradi pomanjkanja klasičnih virov financiranja velik potencial prav alternativni viri, ki jih s svojo finančnotehnološko (angl. fintech) platformo zagotavlja Borza terjatev.
»Borza terjatev podjetjem omogoča odkup terjatev (faktoring) in kratkoročna posojila po spletu. Podjetja na spletni platformi lahko koristijo odprti odstop terjatev z obveščanjem ali tako imenovani tihi odstop brez obveščanja njihovih strank oziroma kupcev. Kratkoročna posojila z ročnostjo do šest mesecev podjetja lahko pridobijo za financiranje naročil in tudi izvoznih terjatev do kupcev v EU in Švici,« še pojasnjujejo.
Pri tem dodajajo, da je prednost pridobitve financiranja prek Borze terjatev v enostavnosti in hitrosti, podjetja financiranje po urejeni registraciji in začetnem finančnem pregledu prejmejo tudi že v dveh urah od oddaje naročila, ki ga opravijo po spletu. »Storitev financiranja se koristi le po potrebi, brez vezave in brez fiksnih stroškov – ti nastanejo le ob aktivni uporabi,« še pojasnjujejo na Borzi terjatev. M. K. F.
