Slovenija logistično most med Kitajsko in EU
Izhod iz epidemije in ruska invazija na Ukrajino je oziroma še bo opazno vplivala tudi na izvoz in uvoz Slovenije. Podatki statističnega urada za prvih pet mesecev letos kažejo, da se je izvoz letos povečal za več kot četrtino, toda uvoz se je pri tem povečal za kar 49 odstotkov. Tak skok uvoza je precej povezan tudi s cenami, a ob tem je poskočila je tudi domača potrošnja. Spomnimo, da smo imeli lani v tem obdobju še dokaj stroge ukrepe za omejitev epidemije.
Pričakovano se je letos bolj povečal izvoz v države zunaj EU, in sicer za kar tretjino v prvih petih mesecih letos (v primerjavi z istim obdobjem lani). Izvoz v druge članice EU je letos četrtino večji kot v istem lanskem obdobju. Takšno gibanje ni presenetljivo, saj se postopno odpravljajo motnje v prodajnih verigah, ki jih je povzročila pandemija. Medtem ko je notranji trg EU v preteklih dveh letih deloval razmeroma dobro, so bile motnje drugje precej večje.
Slaba trgovinska bilanca
Še bolj se to pozna na uvozni strani. Uvoz iz EU se je letos povečal za dobro tretjino, uvoz iz drugih držav pa se je skoraj podvojil, poskočil je za kar 81 odstotkov. Posledica je tudi zelo slaba trgovinska bilanca Slovenije. Če se bo zgolj 88-odstotna pokritost uvoza z izvozom ohranila do konca leta, bo to najslabša trgovinska bilanca Slovenije po letu 2008.
Državna statistika sicer še nima podrobnejših podatkov za prvih pet mesecev, zato se bomo morali zadovoljiti z razmerami v prvem četrtletju. To žal izpušča vpliv ključnega letošnjega dogodka, izbruha vojne v Ukrajini. V prvih treh mesecih se je namreč izvoz v Rusijo še povečal za desetino in dosegel skoraj četrt milijarde evrov. Letos bi Slovenija skoraj verjetno presegla vrednost izvoza v Rusijo, ki jo je imela pred rusko zasedbo Krima, leta 2014. Uvoz iz Rusije je bil v prvem četrtletju kar 67 odstotkov večji kot v istem lanskem obdobju. Ker iz Rusije Slovenija pretežno uvaža surovine, je velik skok tudi posledica višjih cen. Vseeno je treba dodati, da Slovenija ni več tako močno trgovinsko povezana z Rusijo, kot je bila v času prve invazije na Ukrajino in zasedbe Krima.
Rusija, s katero smo imeli pred vojno pozitivno trgovinsko bilanco, je bila v prvem četrtletju 11 največja trgovinska partnerica Slovenije z okoli dvoodstotnim deležem slovenskega izvoza. Pri tem je treba opozoriti še na statistično anomalijo, saj je del izvoza v Rusijo dejansko ponovni izvoz uvoženih izdelkov, ki se pri nas skladiščijo v logističnih centrih.
In pri preskrbi z energenti je treba dodati, da se je že v drugi polovici lanskega leta opazno povečal uvoz iz Savdske Arabije. V prvih treh mesecih letos se je ta trgovina nadaljevala. Savdska Arabija je tako letos med 20 največjimi uvoznimi partnerji Slovenije, vrednost uvoza iz te države pa je primerljiva s Španijo in Izraelom. Seveda pa ni presenetljivo, da so več kot 90 odstotkov vsega uvoza iz ta zalivske države nafta oziroma naftni izdelki. No, tudi glavni izvozni artikel Slovenije v Savdsko Arabijo so surovine, ki jih ta države potrebuje, več kot četrtina letošnjega izvoza v to državo je jelkov ali smrekov les, ki je vsaj v prvem četrtletju presegel prodajo zdravil.
A vrnimo se k izvozu. Okoli dve tretjini izdelkov Slovenija izvozi v članice EU. Med prvimi desetimi izvoznimi partnerji letos v primerjavi z lanskim letom ni sprememb, čeprav se rasti vrednosti izvoza med največjimi trgi močno razlikujejo. Izvoz v Nemčijo je bil tako v prvem četrtletju le devet odstotkov večji kot v istem lanskem obdobju, tudi izvoz v Švico se je povečal za relativno skromnih deset odstotkov. Zato pa je izvoz v Italijo poskočil za 53 odstotkov, za skoraj 50 odstotkov je poskočil tudi izvoz na Hrvaško in 40 odstotkov se je v prvem četrtletju povečal izvoz v Avstrijo.
Nemčija po epidemiji steber slovenskemu gospodarstvu
So pa pri izvozu v Nemčijo, vsaj v prvi četrtini leta, nastale spremembe v strukturi prodaje. Lani je namreč Slovenija v Nemčijo odpremila največ osebnih avtomobilov, tudi električna vozila predstavljajo opazen delež tega prometa. Spet je treba opozoriti, da je to tudi ali pa celo predvsem zaradi učinka tranzita skozi Luko Koper.
Letos so največji izvozni izdelek avtomobilski deli, kar je seveda kazalnik okrevanja po epidemiji in posledično večjega neposrednega izvoza v Sloveniji narejenih izdelkov. Tretji največji izvozni izdelek v Nemčijo so bila v prvem četrtletju zdravila. Tudi pri tem je treba opozoriti, da je to delno verjetno tudi posledica ponovnega izvoza izdelkov skladiščenih na Brniku.
V Italijo elektrika in odpadki iz železa
Slovenija je postala tranzitna država tudi pri izvozu izdelkov v Italijo. Izvoz električne energije v Italijo je že v prvem letošnjem četrtletju presegel polovico lanskega celoletnega izvoza in je največji izvozni artikel v našo zahodno sosedo. Seveda gre večinoma, če ne celo v celoti, zgolj za tranzit skozi Slovenijo. Enako velja tudi za prodajo naftnih derivatov, kjer so vrednosti ponekod že presegle lanske celoletne.
Tretji največji prodajni izdelek našim zahodnim sosedom pa so sončne celice. Kot boste videli pozneje, jih je velik del prišlo v Slovenijo iz Kitajske. Italijanom po podatkih statističnega urada res ne ponujamo veliko lastnih visokotehnoloških izdelkov. V peterico po vrednosti izvoza so se namreč prebili še odpadki iz železa, ki so bili sicer v vrhu izvoznih izdelkov tudi že lani. Izvoz v Italijo je bil v prvem četrtletju kar 53 odstotkov večji kot v istem lanskem obdobju, a to je v veliki meri tudi posledica višjih cen energentov.
Iz Slovenija na Hrvaško tudi zlato
A če se je struktura izvoza v Nemčijo in Italijo (tudi zaradi cen) opazno spremenila, je struktura izvoza našim južnim sosedom zelo podobna lanski. Izvoz na Hrvaško je bil v prvem četrtletju kar 48 odstotkov večji kot v istem lanskem obdobju. Slovenija Hrvaški proda največ električne energije, pri čemer pa, v nasprotju z Italijo, ne gre za tranzit, ampak polovico proizvodnje Jedrske elektrarne Krško. Hrvaška je namreč polovični lastnik nuklearke in ji po pogodbi pripada sorazmerni delež proizvodnje.
Med pomembnejšimi prodajnimi izdelki so še vozila, izdelki iz nafte in zdravila. Zanimivo pa je, da se je med deseterico največjih izvoznih izdelkov v prvem četrtletju prebilo tudi zlato. V prvem četrtletju je Hrvaška iz Slovenije uvozila za 13 milijonov evrov zlata, kar je skoraj trikrat več kot v celotnem lanskem letu. Slovenija je letos močno povečala uvoz zlata, a ga je, sodeč po trgovini s Hrvaško, tudi veliko posredovala naprej.
Iskanje novih trgov izven EU
Za Slovenijo postaja vse pomembnejši tudi izvoz v države zunaj EU, prvič zato, ker se na teh trgih pojavljajo večje priložnosti, saj so med njimi tudi države v razvoju. Drugi pomemben razlog pa je, da tem državam prodajamo več končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Nadpovprečne stopnje rasti izvoza zunaj EU pa Slovenija tudi ni dosegla s tradicionalnimi partnerji, ampak z novimi oziroma s partnerji, s katerimi je lani relativno malo sodelovala. Je pa res, da je med največjimi partnerji, ki niso del EU, Rusija, s katero pa so se v drugem četrtletju trgovinske vezi skrhale.
Največji trgi zunaj EU so Švica (zanjo sicer ne velja zgornji opis, saj je Švica statistično velik trgovinski partner Slovenije predvsem zaradi logističnega centra švicarske družbe Kuehne + Nagel na Brniku), Srbija, Rusija, Bosna in Hercegovina ter ZDA. V vse te države se je izvoz letos sicer izdatno povečal, a stopnje rasti zaostajajo za omenjeno 32-odstotno rastjo prodaje izdelkov na trge izven EU. Še najbolj, za 29 odstotkov, se je v prvem četrtletju povečal izvoz v Srbijo, ki je druga največja partnerica Slovenije zunaj združenja.
Zunaj EU večji delež končnih izdelkov
In prav Srbija lepo zrcali, kako pomembni so trgi zunaj EU za Slovenijo. V države, ki niso del EU, Slovenija namreč izvaža večji delež končnih izdelkov, še posebno tistih z višjo dodano vrednostjo. Več kot desetino vrednosti izvoza v Srbijo so zdravila in farmacevtski izdelki. Za temi so avtomobili in nato sestavni deli za stroje.
V izvozu je seveda opazna aktivnost slovenskih družb, ki v Srbiji sestavljajo izdelke za nadaljnji izvoz v nekatere vzhodnoevropske države, s katerimi ima Srbija sklenjene ugodnejše trgovinske sporazume kot Slovenija. Med njimi velja opozoriti predvsem na Rusijo, kjer bi se tovrstna trgovina lahko še bolj poznala v nadaljevanju leta. Prav zaradi Srbije je trgovinska povezava Slovenije z Rusiji večja, kot kaže uradna statistika.
Močno se je letos, vsaj v prvem četrtletju, povečal izvoz v nekatere države severne Afrike, zalivske države, pa tudi nekatere države Azije in Kanado. Vse to so države, s katerimi je imela Slovenija v preteklosti zelo skromno mednarodno menjavo, kar je seveda spodbudno. Pričakovano je letos upadel izvoz na Kitajsko, ki je zaradi izbruhov epidemije uvedla popolno zaporo nekaterih predelov, tudi pomembni trgovinskih središč.
Kitajska Sloveniji proda več izdelkov kot Avstrija
Če so na izvozni strani predvsem evropske države, je na uvozni strani četrti največji trgovinski partner postala Kitajska. V prvem četrtletju se je uvoz iz Kitajske medletno povečal za kar 178 odstotkov in dosegel 1,36 milijarde evrov. Kitajska tako Sloveniji proda več izdelkov kot Avstrija, čeprav se je tudi uvoz iz Avstrije letos povečal za 71 odstotkov.
Kar polovico uvoza iz Kitajske so kemične spojine, ki se uporabljajo v farmaciji. A to ni edini izdelek, ki ga Slovenija v večjih deležih uvaža iz azijske države. Uvoz baterij za električna vozila je že v prvih treh mesecih dosegel 41 milijonov evrov, kar je šestkrat več od lanskega celoletnega uvoza teh izdelkov. Uvažamo tudi fotonapetostne module in seveda elektroniko. Vendar fotonapetostnih modulov Slovenija lani iz Kitajske sploh ni uvažala, verjetno zaradi tržnih ukrepov, povezanih s prenizkimi cenami. Tudi pri uvozu iz Kitajske je kar nekaj zgolj uvoza v logistične centre, ki se nato odpremi v druge evropske države.
