Trendi za ustvarjanje konkurenčne prednosti
Gospodarstvu po svetu veliko skrb povzročajo aktualne razmere: vojna v Ukrajini, rast cen energije in grožnje pred pomanjkanjem plina ter nestabilne dobavne verige in pomanjkanje surovin. Pa tudi celotni logistični trg se ukvarja s spremembami cen, pomanjkanjem transportnih in skladiščnih kapacitet ter velikimi zamudami.
Ključni izzivi za podjetja oziroma izvoznike so v sedanjih razmerah povezani s slabšo dobavljivostjo nekaterih polizdelkov iz Azije, dragim pomorskim prometom, pomanjkanjem zaposlenih in prenosom visoke rasti vhodnih cen v prodajne, poudarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist na GZS. »Povpraševanje je trenutno manjši izziv, kljub temu da se je dinamika novih naročil zunaj Evrope v zadnjih dveh mesecih pomembno upočasnila. Za del industrije materialov je izziv tudi morebitna redukcija pri dobavah zemeljskega plina.«
Celotna EU in podjetja so ne samo zaradi pandemije, ampak tudi vojne v Ukrajini prisiljena pristopiti tudi k bolj strateškemu načrtovanju pridobivanja surovin. Na vprašanje, kakšne bodo dolgoročne posledice, Ivanc odgovarja, da nakupi surovin za slovenska podjetja potekajo večinoma prek velikih svetovnih trgovalnih družb, ki obvladujejo ta trg. »Slovenska podjetja so uspešna pri pridobivanju sekundarnih surovin, to je recikliranih materialov. Tu izpostavljamo slovensko jeklarsko industrijo, ki izdeluje, denimo, vrhunska jekla z uporabo predelave starega železa, kar pomeni, da ne potrebuje nakupov železove rude za proizvodnjo jekla.«
EU je, kot še dodaja sogovornik, pripravila številne programe, ki bodo okrepili samozadostnost pri uporabi reciklatov in iskanju novih tehnologij za manjšo porabo redkih zemelj. Prav tako naj bi Evropa okrepila investicijski program za gospodarski razvoj Afrike, kar naj bi povečalo dobavo primarnih surovin.
Ustvarjanje konkurenčne prednosti
Trendi, ki bodo vplivali na ustvarjanje konkurenčne prednosti, rast poslovanja in uspešnost podjetij, so v sedanjih časih zadostne zaloge in diverzificirana baza dobaviteljev, ki omogoča nemoteno proizvodnjo. »Še vedno potekajo horizontalni prevzemi, saj kupci želijo ekonomsko in lastniško obvladovati svoje razvojne dobavitelje ter tudi preprečiti, da bi to znanje prišlo v roke tekmecev,« še pojasnjuje glavni ekonomist na GZS. Pri tem dodaja, da bosta zelena transformacija in električna mobilnost pomembno premešali karte.
Investicije v razvoj
Kakšne so nujne investicije države v razvoj oziroma kaj bi bilo treba še storiti, da bi Slovenija postala zelo zaželena za poslovanje? Pomembna je kakovostna infrastruktura, prometna in energetska ter komunikacija, izobražena delovna sila ter dobro sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom.
»Država bi morala spodbujati vse programe, ki povezujejo uspešna podjetja v izvozne konzorcije, saj je nastop na tujem trgu tako uspešnejši, tveganja posameznega posla pa nižja. Zelo pomemben element privlačnosti bi bila pospešitev procesov umeščanja novih gospodarskih objektov v prostor. Tudi na področju hitrejšega dostopa tujcev (nedržavljanov EU) pri deficitarnih delovnih mestih bi morali narediti več. Razvojna kapica je prav tako eden od elementov, ki bi razbremenil stroške dela visoko izobraženih strokovnjakov,« še navaja Bojan Ivanc.
Digitalna preobrazba
Pomemben dejavnik povečanja produktivnosti in konkurenčnosti podjetij je tudi digitalna preobrazba. Kaj vse je treba še narediti na tem področju? Ivanc pravi, da so izziv mala in srednje velika podjetja (MSP), za katera je to velik razvojni strošek. V proizvodnji pa je priložnosti za optimizacijo poslovanja še veliko. »Ta vrsta digitalizacije mora nadomestiti delovna mesta z repetitivnimi procesi dela, kjer primanjkuje zaposlenih, ki bi navedena dela opravljali. Podjetja morajo samostojno voditi procese digitalizacije in ohranjati nadzor, še posebno če so to velika podjetja. MSP običajno posežejo po generičnih rešitvah zunanjih ponudnikov,« pojasnjuje in dodaja, da je treba zagotoviti ustrezno sofinanciranje programov digitalizacije v slovenskih podjetjih.
Slovenija še vedno privlačna za nemška podjetja
Naj spomnimo, da je letošnja raziskava nemških gospodarskih zbornic v 15 državah srednje in vzhodne Evrope pokazala, da je Slovenija še vedno privlačna za nemška podjetja, predvsem na račun dobrega geostrateškega položaja države in usposobljenosti delovne sile. Kritike medtem letijo na togo delovno zakonodajo, visoke stroške dela in slovenski davčni sistem; nezadovoljstvo je tudi glede (ne)predvidljivosti slovenske ekonomske politike.
In kako raziskavo komentira glavni ekonomist GZS? »Predlogi, ki jih predstavlja Slovensko-nemška gospodarska zbornica, so več let povsem enaki. Na področju razbremenitve stroškov dela je naredila Slovenija določene korake (razbremenitve nagrade, dohodninska reforma), zato ni poštena ocena, da se na tem nismo že izboljšali. Delovna zakonodaja je manj toga kot v preteklosti, kar kaže lestvica OECD. Slovenski davčni sistem spodbuja razvojna podjetja in tista, ki investirajo, zato je razvojno stimulativen. Slovenska ekonomska politika je manj predvidljiva kot v tujini, predvsem je trenutno neznanka, kdaj bodo elementi koalicijske pogodbe implementirani in v kakšni obliki. Povečevanje pomena javne porabe običajno spremlja zvišanje davkov v BDP, zato je bojazen pred rastjo davčnih obremenitev delno razumljiva. Vseeno pa še vedno ni jasno, kako hitro bo proces večanje javne porabe sploh potekal.«
Pomoč podjetjem daje tudi Center za mednarodno poslovanje na GZS
Dnevni stik s podjetji pripomore k poznavanju dinamike poslovanja podjetij in omogoča zaznavanje izzivov in trendov, s katerimi se ta spopadajo pri osvajanju tujih trgov. In prav nagovarjanje teh izzivov je poslanstvo in storitev Centra za mednarodno poslovanje (CEMP) na GZS. Pojasnjujejo, da je pri tem osebni stik osnova za pridobivanje informacij in potem za načrtovanje vrste aktivnosti za pomoč posameznemu podjetju ali skupini podjetij.
»To je iskanje spoja in vzajemnosti domačega in tujega poslovnega interesa, ki nista vedno skladna. Tak pristop je bil najbolj opazen nedavno na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju, kamor je GZS v sodelovanju z institucionalnimi in poslovnimi partnerji v šestih tematskih sklopih in osmih delegacijah popeljala 225 slovenskih gospodarstvenikov, ki so vzpostavili številne nove stike na trgu Bližnjega vzhoda,« navajajo v CEMP in dodajajo, da odprt ostaja izziv vzpostavitve predstavništva slovenskega gospodarstva na lokaciji slovenskega paviljona na Expo Dubaj.
CEMP uporablja obsežno omrežje mednarodnih partnerjev, tako v institucijah kot v podjetjih, ki vsak dan sledijo priložnostim na trgu in jih ustvarjajo. Z njimi komunicira tudi prek tematsko in regionalno usmerjenih edicij Discover Slovenia, angleških elektronskih biltenov in spletne strani Business Slovenia. Na tej CEMP tujim poslovnežem predstavlja izbrana slovenska podjetja in jih priporoča kot zanesljive poslovne partnerje. CEMP izvaja tudi spletne predstavitve Business Talks za domačo in tujo poslovna javnost.
Zaradi ukrajinske krize pa je članom GZS omogočen dostop do spletnih strani z nasveti glede postopkov poslovanja ter povezavami do ključnih informacij in dokumentov, po potrebi pa se sestaja tudi spletna Skupina podjetij in institucij za Ukrajino, Rusijo in Belorusijo. »Tu je individualno svetovanje zelo pomembno, prav tako pa sodelovanje z ekonomsko diplomacijo, carinsko upravo in gospodarskim ministrstvom.«
Podjetnikom je na voljo tudi orodje za krepitev izvozne kompetence slovenskih podjetij – Pospeševalnik izvoza. Ta slušatelje skozi praktične vsebinske module popelje od izbora pravega izvoznega trga in predstavitve produkta, vse do poslovnega obiska izbranega trga z vnaprej pripravljenimi sestanki s potencialnimi tujimi partnerji.
Vizija CEMP, kot še navajajo, ostaja ne le lajšanje poti na tuje trge, ampak tudi ustvarjanje novih priložnosti, na primer povezovanje tehnološko naprednih podjetij za dostop do zahtevnih kupcev in konglomeratov. Ta trg je bil delno že odstrt skozi delavnice o sodelovanju z Združenimi narodi in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN).
