Večina podjetij išče nove trge

Spirit Slovenije skrbi za ažurne informacije o poslovanju, gospodarstvu, izvoznih priložnostih in perspektivah na 52 tujih trgih.
Fotografija: Farmacevti ustvarijo največji delež slovenskega izvoza. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Farmacevti ustvarijo največji delež slovenskega izvoza. FOTO: Leon Vidic/Delo

Jesenska napoved gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil urad za makroekonomske analize in razvoj, sicer nekoliko zvišuje napoved gospodarske rasti za letos, leta 2023 pa se bo po mnenju analitikov – Umarja in tudi GZS – rast glede na spomladanske napovedi močno upočasnila.

Medtem ko je bila v prvem polletju letos veter v jadra predvsem vroča zasebna potrošnja, naj bi, tako Umar, v drugi polovici leta sledil preobrat zlasti zaradi umirjanja v izvoznem delu gospodarstva. Tak neugodni trend naj bi se nadaljeval tudi leta 2023. Zaradi velike negotovosti v mednarodnem okolju razmere kličejo po odločni institucionalni podpori in pomoči izvoznikom. S tem mislimo na informacije o tujih trgih, izvozno svetovanje, prenos znanja in veščin in podobno. Po pomoč se podjetja lahko obrnejo na zbornice, država pa podjetjem olajšuje vstop na tuje trge s storitvami, ki jih je zaupala Javni agenciji Spirit.

Ta jim, na primer, svetuje, kako poslovati na tujih trgih, kako izbrati pravi trg, kje dobiti izvozni nasvet, kako predstaviti izdelke in storitve v tujini, kako priti do tujih poslovnih partnerjev in kje pridobiti denar, da bodo njihove izvozne aktivnosti uspešnejše. Ažurne informacije o poslovanju, gospodarstvu, izvoznih poslovnih priložnostih in perspektivah na 52 tujih trgih in v devetih panogah najdejo na osrednjem slovenskem portalu za slovenske izvoznike Izvozno Okno, podjetja se lahko tudi prijavijo v e-info.

Množica malih izvoznikov

Nekaj podatkov s portala: Lani je vrednost slovenskega izvoza znašala 47,7 milijarde evrov, ustvarilo ga je 26.448 slovenskih podjetij, od tega je bila velika večina mikro (72,22 odstotka) in malih (12,34 odstotka) podjetij. Skoraj tri četrtine vsega izvoza je romalo v države EU in Švico. Naš prvi trg je Nemčija, sledijo Švica, Italija, Hrvaška in Avstrija. Struktura izvoza je v 83 odstotkih v korist blaga (večji del iz farmacije, nato avtomobilske in elektroindustrije), 13 odstotkov predstavljajo storitve.

image_alt
Vsaka kriza za podjetja predstavlja tudi priložnost

Bolj oddaljeni trgi pogosto predstavljajo višja tveganja, a lahko prinašajo tudi večje poslovne priložnosti, pravijo v Spiritu. Po njihovem mnenju se morajo podjetja za vstop na tuje trge dobro pripraviti. Portal svetuje podjetjem, ki so zaradi rusko-ukrajinske vojne izgubila poslovne partnerje v Ukrajini, Rusiji ali Belorusiji, ali so se poslovna tveganja povečala čez sprejemljive meje, naj posle iščejo na nadomestnih trgih. Te deli v več skupin. Tradicionalni trgi, na katere je vstop razmeroma preprost, izvozne poti pa razmeroma ugodne, so: Nemčija, Italija, Francija, Avstrija, Švica, Hrvaška, BiH in ZDA. Dobre priložnosti so tudi Češka, Poljska, Belgija, Španija, Kitajska, Južna Koreja in Srbija.

Najperspektivnejši trgi, s katerimi Slovenija še nima močnih izvoznih povezav, a so veliki uvozniki, so: Združeni arabski emirati, Turčija in Savdska Arabija, z nekaj zamika sledijo trgi Zahodne Afrike z Gano in Nigerijo na čelu, pogojno perspektivni pa so trgi v srednji Aziji (Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan in Azerbajdžan).

Za dobro pripravo na izvoz Spirit svetuje pet ključnih korakov: test izvoznih možnosti, ocena izvoznega potenciala, priprava strategije za vstop na tuji trg, priprava izvoznega načrta in skrb za trajnostno rast z rednim spremljanjem in prilagajanjem.

Podjetja, ki se ozirajo po tujih trgih, lahko dobijo vse ažurne informacije in nasvete na Spiritovem portalu za slovenske izvoznike Izvozno Okno. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Podjetja, ki se ozirajo po tujih trgih, lahko dobijo vse ažurne informacije in nasvete na Spiritovem portalu za slovenske izvoznike Izvozno Okno. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Priložnost za spremembe

Kako krizo občutijo podjetja, kakšna je njihova motivacija za izvoz? Čeprav se podjetja srečujejo z zelo stresnimi situacijami, večine kriza ni odvrnila od iskanja novih trgov, opaža v. d. direktorja Spirit Slovenije Rok Capel in dodaja: »Vedno bolj se zavedamo omejenih virov, tako na strani surovin kot tudi kadrov. Čeprav nekatera podjetja razmišljajo le, kako bodo preživela prihodnjih nekaj mesecev, jih večina gleda srednjeročno. Razmišljajo, kako bodo ob negotovostih vseeno morala normalno poslovati.« Meni, da je prav kriza priložnost za večje spremembe in postavitev poslovanja na nove temelje. V prednosti so podjetja s fleksibilnejšo, bolj ustvarjalno miselnostjo; to jim omogoča sprejemanje sprememb, hitro prilagodljivost in inovativnost.

Medtem ko je Spirit po krizi zaradi covida-19 podjetjem pomagal predvsem z znanji o digitalnih veščinah, se po vojni v Ukrajini usmerja predvsem na ažurno obveščanje o spreminjajočih se možnostih poslovanja v Rusiji in Ukrajini. Kot pomoč podjetjem v energetski krizi bo objavil razpis za pomoč gospodarstvu zaradi velikih zvišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Hkrati prek programa Lead Generation slovenskim podjetjem išče tuje kupce. Objavil je že veliko povabil slovenskim podjetjem z različnih področij, kot so letalska in živilska industrija, elektronika, kovinski in plastični deli, strojegradnja, avtomobilska industrija, plinska energetika in tako dalje.

»V teh časih so še bolj kot kadarkoli prej pomembni povezovanje, izmenjava izkušenj in sodelovanje med podjetij. Ključna torej ni samo prilagodljivost, temveč tudi dostop do poslovnih priložnosti. Pojavlja se potreba po novih oblikah partnerstev ter novih oblikah sodelovanja,« opisuje razmere Capl. Podjetjem svetuje, naj izvoz razpršijo na več trgov in več kupcev ter se ozirajo tudi na nove tretje trge.

image_alt
Številni izzivi na poti do boljše konkurenčnosti

Izkušnje izvoznikov

»Izvozniki energetsko krizo čutimo v dveh segmentih: v izgubi dobičkonosnosti ali celo poslovni izgubi zaradi zvišanja cen energentov,« je na vprašanje o spremenjenih okoliščinah odgovoril dr. Tomaž Kmecl, direktor Kolektorja Etre. »Višje cene energentov vplivajo tako na višje cene nabavnih materialov kot tudi na višje stroške za energijo, ki jo potrebujemo za lastno proizvodnjo. Po drugi strani se izvoznikom že trgajo nabavne verige, kar povečuje notranjo neučinkovitost proizvodnje. Medtem ko na trganje mednarodnih nabavnih verig vlada s svojem delovanjem niti ne more vplivati, bi več lahko naredila pri jasnejši strategiji obvladovanja energetske krize. Trenutno spodbudnejših in bolj jasnih vladnih napovedi ni zaznati.«

Zavarovalna skupina Sava pa bo tako kot v dosedanjih dveh strateških obdobjih tudi v prihodnje iskala priložnosti za rast s prevzemi, predvsem na trgih, na katerih je že prisotna s svojo zavarovalno dejavnostjo. Ključni cilj prevzemov bo povečevanje tržnega deleža ali širitev na dejavnosti, ki so povezane (komplementarne) predvsem z zavarovalno storitvijo.

»Makroekonomske razmere od družb zahtevajo natančno proučitev potencialnih tveganj iz okolja in ponovno oceno možnosti za rast s prevzemi. Čeprav je predvsem inflacija dejavnik tveganja za ohranjanje dobičkonosnosti zavarovalnic (škodna inflacija, stroški poslovanja), ocenjujemo, da ima Sava RE (in Zavarovalna skupina Sava) trden finančni položaj, ki bo omogočal tudi nadaljnje izvajanje tega dela strategije. To je pred kratkim potrdila tudi ocena Standard & Poor's,« so povedali v Zavarovalni skupini Sava.

Po njihovem mnenju nestanovitnost na finančnih trgih ter upočasnjena gospodarska rast lahko privedeta tudi do novih priložnosti za rast s prevzemi, saj se je v praksi v preteklosti že pokazalo, da so nekateri lastniki (tudi zavarovalnic) v zaostrenih pogojih pripravljeni ponovno definirati strategije geografske pokritosti in se potencialno umakniti s kakšnega trga.

Preberite še:

Komentarji: