Vse se vrti okoli produktivnosti

Na poslovni konferenci Izvozniki tudi o tem, kako doseči večjo dodano vrednost pri izvozu v države EU.
Fotografija: Kako doseči večjo dodano vrednost? Odgovor je ponudil 2. panel konference. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Kako doseči večjo dodano vrednost? Odgovor je ponudil 2. panel konference. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Osrednja nit drugega panela je bila, kako doseči večjo dodano vrednost pri izvozu v države EU. O tem so videnja predstavili mag. Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, dr. Gorazd Justinek, docent za področje mednarodnih političnih, ekonomskih in poslovnih odnosov na Fakulteti za državne in evropske študije, Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS, ter dr. Anže Burger, izredni profesor za področje mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani.

Pesek v kolesju globalizacije je poimenoval svoj uvod v drugi panel njegov moderator dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve. Z metaforami je predstavil praktične težave,  katerimi se srečujejo naši izvozniki. Ena bolj perečih je strma rast stroškov, ki je tudi posledica upočasnjene globalizacije. S krivuljami, ki se obračajo v višave, se sicer srečujejo izvozniki po celotni EU, po vsem svetu. V slovenskem gospodarstvu smo bili glede cen pri proizvajalcih vedno povprečni, a smo tudi sedanjo krizo manj slabo preživeli.

Panel je moderiral dr. Jure Stojan, ISR, FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Panel je moderiral dr. Jure Stojan, ISR, FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Pod črto pa: dejstvo je, da so časi, v katerih smo, povsem drugačni kot so bili še pred poldrugim letom in da smo v situaciji, ko so potrebe slovenskega gospodarstva še večje, dela pa v popolnoma spremenjenih okoliščinah. Kako se torej kažejo spremembe v svetu, je to res priložnost, jo znamo izrabiti, je Stojan vrgel kost udeležencem drugega panela.


Ključna je rast produktivnosti


Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, je predstavila Umarjevo Jesensko napoved. Kot je dejala, se vse vrti okoli produktivnosti, kako do večjega preboja.

Kljub upadu povpraševanja je BDP v območju evra hitro okreval. Kar kaže, da so gospodarstva odporna, da so se prilagajala spremenjenim razmeram. Lani je Umar pri proizvodih zaznal upad in potem hitro okrevanje, storitve pa so jo slabše odnesle: globokemu upadu je sledilo zelo počasno okrevanje, transport in turizem se še ne bosta kmalu vrnila na stare ravni. Izvoz še ni dosegel pričakovanj pred epidemijo.

Maja Bednaš, Umar, je predstavila Umarjevo Jesensko napoved. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Maja Bednaš, Umar, je predstavila Umarjevo Jesensko napoved. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Podatki kljub vsemu kažejo na dobro izvozno konkurenčnost. Na gibanje izvoza vpliva njegova struktura; ko so težave v avtomobilski industriji, se to odraža tudi v globalu, farmacevti denimo lahko tržni delež še povečujejo.

Pomemben element izvoza je stroškovna konkurenčnost. Medtem ko so šli lani stroški dela ob padcu produktivnosti v nebo, pa se stroškovna konkurenčnost ni poslabšala ampak celo izboljšala. Raven produktivnosti se v zadnjem desetletju ni izboljšala, povprečju EU smo se približevali zaradi večjega zaposlovanja.

Bednaševa je razčlenila tudi dejstva, ki zavirajo rast produktivnosti. Zaostajamo denimo pri vlaganju v raziskave in razvoj, zaostanki za razvitimi so zlasti pri programski opremi. Nujna je hitrejša digitalna preobrazba, sicer lahko na srednji in dolgi rok izpademo iz igre. Nasloviti pa je treba tudi pasti digitalizacije.

Pomembno je tudi, kje je Slovenija pozicionirana v globalnih verigah vrednosti. Še vedno smo v povprečju relativno nizko. To vidijo na Umarju kot priložnost, ker se verige krajšajo, prihaja do večje razpršenosti. Izkoristimo jo lahko s povezovanjem malih podjetij, grozdi. Imamo prednosti v znanju, neoprijemljivem kapitalu, izkoristimo jih lahko ob podpori gospod diplomacije.
Izboljšati bo treba digitalne spretnosti, vključevanje odraslih v vseživljenjsko učenje, zaostajamo zaradi neskladja na trgu dela, zaradi neučinkovitosti države.


Glavni viri rasti podjetij


Dr. Aleš Burger, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je predstavil del izsledkov raziskave, ki jo je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost. Raziskovalce je zanimalo, kaj so glavni viri rasti podjetij.  Burger je primerjal realno konvergenco do povprečja razvitosti EU Slovenije in Nemčije. V Sloveniji je v zadnjem obdobju prišlo do zastoja rasti, za kar je po Burgerjevem mnenju  krivo dejstvo, da smo izčrpali stroškovno optimizacijo in da se je zgodil zastoj v tujih investicijah.

O glavnih elementih rasti podjetij je govoril dr. Aleš Burger. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
O glavnih elementih rasti podjetij je govoril dr. Aleš Burger. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Nekaj rezultatov raziskave: Prispevek izvoza je bil najbolj robusten in konsistenten med vsemi faktorji. Raziskave in razvoj povečujejo rast tržnega deleža, nanjo pa vpliva tudi inovacijska aktivnost. Povečujeta jo tudi spletna prodaja in prodaja prek računalniške izmenjave podatkov. Produktivnost raste hitreje v bolj koncentriranih panogah.

V naslednjem koraku bodo v raziskavo vključili položaj Slovenije v globalnih verigah vrednosti. Zdaj so naša podjetja nekje na sredini tako imenovane krivulje nasmeha. Vprašanje je, kako povečati rast produktivnosti, da podjetja začnejo prevzemati aktivnejšo vlogo v drugih segmentih. Tehnološki napredek v visoko in srednje tehnoloških sektorjih poteka znotraj globalnih verig vrednosti pod okriljem globalnih liderjev. Ključno vprašanje je, kako lahko podjetja preskočijo »iz integrirane periferije v integriranega sovrstnika«. Ustvarjanje okolja za to je tudi stvar ekonomske politike.
 

Podpora gospodarske diplomacije

 
Docent za področje mednarodnih političnih, ekonomskih in poslovnih odnosov na Fakulteti za državne in evropske študije, dr. Gorazd Justinek, je poudaril pomen gospodarske diplomacije za izvoz, pri čemer je opozoril predvsem na slabo pokritost predstavništev na tretjih trgih, torej zunaj EU, kjer vidi priložnost za rast, predvsem z vidika diverzifikacije izvoznega portfelja.
 
Ekonomska diplomacija je zelo močna v Evropi, celotno Afriko pokrivamo iz Egipta, prav tako ima Slovenija eno samo predstavništvo za obe Ameriki, je poudaril Gorazd Justinek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ekonomska diplomacija je zelo močna v Evropi, celotno Afriko pokrivamo iz Egipta, prav tako ima Slovenija eno samo predstavništvo za obe Ameriki, je poudaril Gorazd Justinek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Takšna podpora je pomembna za mala in srednja podjetja, saj lahko zniža stroške v začetni fazi vstopa na tuji trg, vzpostavi kontakt med potencialnimi novimi partnerji. »Se pa moramo zavedati, da gospodarska diplomacija samo odpira vrata, poznati mora trg in opozarjati na priložnosti, za izdelek, pogajanja, posle morajo poskrbeti podjetja,« je poudaril Justinek.
 
 

Mikropodjetja čedalje bolj izvozno naravnana

 
Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS je v analizi slovenskih izvoznikov, ki blago prodajajo na trge EU, ugotovil, da polovico izvoza ustvarijo velika podjetja, mala in srednje velika prispevajo približno 30 odstotkov, mikro podjetja pa desetino. »V letih 2013–2019 so mikro podjetja povečala izvoz za 60 odstotkov, mala podjetja pa za polovico, ob tem pa so močno udeleženi še kot dobavitelji večjim podjetjem, tako da mikro in mala podjetja močno prispevajo k slovenskemu izvozu,« je Ivanc opozoril na čedalje večjo vpetost malega gospodarstva na tujih trgih.

Kot je ugotovil Bojan Ivanc, so podjetja, ki v letu 2007 še sploh niso obstajala, lani k izvozu prispevala četrtino vsega izvoza. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kot je ugotovil Bojan Ivanc, so podjetja, ki v letu 2007 še sploh niso obstajala, lani k izvozu prispevala četrtino vsega izvoza. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Najmanjša podjetja težje prodrejo na trge zunaj Evrope, je pa analiza pokazala, da se delež podjetij, posebej mikrodružb, ki so močno odvisne od evropskih trgov, z leti povečuje. Hkrati se med izvozniki pospešeno pojavljajo nova in nova podjetja. Tako je lani v primerjavi z letom 2007 med izvozniki bilo 7200 novih podjetij, ki so ustvarila za deset milijard izvoza.
 
»Kupce iz tujine slovenski izdelki prepričajo z nižjimi cenami, ki so povezane med drugim z nižjimi stroški, optimalnim delom in bližino, kakovostjo, ki jo podjetja dosegajo tudi na račun usposobljenosti zaposlenih, pa tudi kakovostnih odnosov, fleksibilnosti ter makro- in mikroekonomske stabilnosti za malo gospodarstvo,« je naštel in spomnil na priložnosti, ki se slovenskemu izvoznemu gospodarstvu ponujajo, ker številna podjetja v Evropi zdaj iščejo bolj lokalne dobavitelje. Posledica bo še večja navezanost slovenskega gospodarstva na te trge.
 

Nujno povezovanje v regionalna partnerstva

 
Neogibno je, da bodo naša podjetja zaradi gole ekonomike vedno oprta na evropski trg, je poudaril Anže Burger: »Graditi morajo na regionalnih trgih in se povezovati v (regionalna) partnerstva, prek katerih bodo imela več priložnosti. Postati morajo bolj propulzivna, pogumnejša, manjka jim tudi večvrednostni kompleks.«
 
Gorazd Justinek se je strinjal, da je povezovanje v regionalne bloke zelo pomembno, gospodarska diplomacija pa bo pri tem lahko odpirala vrata. Temu je pritrdila tudi Maja Bednaš in poudarila, da morajo krajšanje nabavnih verig izkoristiti tudi mala in srednja podjetja. Ivanc je opozoril, da namen gospodarske diplomacije ni samo odpiranje vrat podjetjem, ampak da tudi opozarja na priložnosti, ki se pojavljajo na trgih, ki jih pokrivajo. »Tuje organizacije, ki delujejo na tem področju v Sloveniji, izvajajo zelo kakovosten monitoring, poznajo družbo, prepoznavajo priložnosti za poslovne subjekte iz njihovih držav in tudi konkurenčne prednosti,« pa ugotavljajo na GZS, je povedal Bojan Ivanc.

Preberite še:

Komentarji: