Razpršenost prihrankov temelj vsakega razvitega gospodarstva

Vzajemni skladi so na razvitejših trgih ena glavnih in najpomembnejših oblik varčevanja.
Fotografija: Presežna sredstva je modro investirati v tiste naložbene oblike, ki po rasti prehitevajo inflacijo in našo kupno moč ne samo ohranjajo, ampak tudi dodatno plemenitijo naše prihranke. FOTO: Gaudilab/Shutterstock
Odpri galerijo
Presežna sredstva je modro investirati v tiste naložbene oblike, ki po rasti prehitevajo inflacijo in našo kupno moč ne samo ohranjajo, ampak tudi dodatno plemenitijo naše prihranke. FOTO: Gaudilab/Shutterstock

Stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev je ena najvišjih v Evropi, takoj za Romunijo, hkrati pa je na drugi strani stopnja investiranja pri povprečju Evropske unije, kažejo ugotovitve zaključnega poročila PWC in BTA Consulting o stanju slovenskega kapitalskega trga. Velikost prihrankov gospodinjstev v bančnih depozitih tako na eni strani lahko kaže na njihovo skrb za zagotavljanje varnosti, na drugi strani pa tudi na nepoznavanje drugih oblik vlaganja in plemenitenja premoženja.

Da bi spodbudili in stimulirali prelivanje prihrankov iz bank v druge finančne naložbe, je treba izvesti več ukrepov na različnih področjih, poudarjajo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP). »Najprej je treba na stalen in organiziran način povečevati finančno opismenjevanje vlagateljev, saj so zaradi nepoznavanja drugih oblik finančnih produktov na kapitalskem trgu, kot so na primer investicijski skladi, finančni instrumenti, pokojninske sheme …, negotovi in hranijo denar v oblikah, ki jih razumejo, denimo v preprostem bančnem depozitu. Večje poznavanje delovanja kapitalskega trga in finančnih produktov, ki jih ta trg ponuja, vodi do razpršitev njihovih naložb, to pa prispeva k boljšemu razmerju med varnostjo in donosnostjo, k razvoju kapitalskega trga in večji odpornosti finančnega sistema ter gospodarstva proti prihodnjim nihanjem.«

image_alt
Kakšne pa so varčevalne navade

Razpršitev naložb v instrumente kapitalskega trga je pomembna tudi v času negativnih ali nizkih obrestnih mer in višje inflacije, ki vpliva na vrednost prihrankov, ki jih gospodinjstva hranijo v obliki bančnih depozitov. In kot še pravijo na ATVP, ima večje zanimanje za naložbe v finančne instrumente lahko za posledico povečano zanimanje podjetij za financiranje preko kapitalskega trga, kar nadalje omogoča njihovo nadaljnjo rast, to pa vodi v dodatno zaposlovanje in gospodarski razvoj na splošno.

»Prelivanje prihrankov iz bančnih depozitov je mogoče spodbuditi tudi z različnimi davčnimi spodbudami, zniževanjem davčnih bremen, s tehničnimi rešitvami ponudnikov investicijskih storitev (elektronske platforme, elektronska identifikacija, brezpapirno poslovanje) ter s povečanjem ponudbe tržno zanimivih finančnih produktov na kapitalskem trgu, kjer bi država z uvrstitvijo nekaterih državnih podjetij na trg lahko bila za zgled,« še pravijo na ATVP in dodajajo, da je razpršenost prihrankov temelj vsakega razvitega gospodarstva, ki ga vedno sestavljajo tudi uspešna podjetja in premožna gospodinjstva.

»Na ATVP si želimo, da bi se povečalo zaupanje vlagateljev v ta trg ter da bi ga gospodarski subjekti prepoznali kot pomemben vir financiranja, državljani pa kot obliko varčevanja in investicij, ki jih ta trg ponuja.«

Oplemenitenje prihrankov

Ker torej Slovenci ostajajo zvesti tradicionalnim oblikam varčevanja, kot so bančni depoziti, varčevanje v gotovini pa tudi z naložbami v nepremičnine, se krepijo pozivi k razmisleku o produktivnejši aktivaciji teh sredstev.

In če pogledamo naše zahodne sosede, kjer imajo kapitalski trgi nekoliko daljšo tradicijo, hitro ugotovimo, da vlagatelji sprejemajo drugačne naložbene odločitve, ki na daljši rok prinašajo veliko boljše rezultate, pa poudarja Tomaž Dvořak, direktor področja prodaje v družbi Triglav Skladi.

Počasi postajajo vse bolj prepoznavne tudi naložbe v kapitalske trge v obliki vzajemnih skladov, pravi Tomaž Dvořak, direktor področja prodaje v družbi Triglav Skladi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Počasi postajajo vse bolj prepoznavne tudi naložbe v kapitalske trge v obliki vzajemnih skladov, pravi Tomaž Dvořak, direktor področja prodaje v družbi Triglav Skladi. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Analiza trendov gibanja vrednosti različnih naložbenih razredov nam pokaže, da rast vrednosti denarja na bančnem računu ali depozitu le stežka dohaja rast cen življenjskih potrebščin. Še zlasti je to postalo očitno v zadnjem času, ko smo priča nadpovprečno visoki stopnji inflacije. To nam narekuje, da je treba naša presežna sredstva investirati v tiste naložbene oblike, ki po rasti prehitevajo inflacijo in ne samo ohranjajo našo kupno moč, pač pa tudi dodatno plemenitijo naše prihranke,« še pravi Dvořak.

Pojasnjuje, da je kar nekaj časa trajalo, da smo tudi Slovenci začeli spoznavati, da je denarne presežke, ki jih ne bomo potrebovali v nekaj letih, nesmiselno držati na bančnih računih ali depozitih, kjer zaradi inflacije vsak dan po malem izgubljajo svojo pravo vrednost.

»V resnici so nas šele ničelne oziroma celo negativne obrestne mere in ležarine toliko predramile, da smo se vsaj začeli ozirati po drugih oblikah naložb. Trenutno na tem področju še vedno prevladujejo nam Slovencem zelo ljube nepremičnine, počasi pa postajajo vse bolj prepoznavne tudi naložbe na kapitalske trge v obliki vzajemnih skladov, ki so na razvitejših trgih ena glavnih in najpomembnejših oblik varčevanja. Več ko se bo o ustreznih oblikah varčevanja pisalo in govorilo, bolj ko bomo to temo osvetlili, hitreje bo prišla v zavest ljudi in manj bo nezaupanja, ki je trenutno še vedno precej močno. To je seveda nekaj povsem naravnega, saj če nečesa ne poznamo dovolj dobro, temu tudi ne moremo zaupati.« Kot še pravi Tomaž Dvořak, so izobraževanja, dostopnost informacij in čim več aktivnosti informiranja koraki, ki bodo večali zavedanje o nujnosti pravilnega načina dolgoročnega varčevanja in zaupanja.

In kateri so investicijski trendi

Glede investicijskih trendov se Dvořaku zdi zelo pomembno, da na njih gledamo z dolgoročno distanco. »Vsaka novost in modna muha nista nujno dobra rešitev. Zato je pri sprejemanju investicijskih odločitev ključnega pomena, da izberemo preizkušene, zanesljive, jasne in pregledne naložbene rešitve, ki imajo nad seboj tudi dovolj dobro stopnjo nadzora in regulacije, ki veliko pripomoreta k večji varnosti vlagateljev in vloženih sredstev. Pri tem je pomembno, da za svoja denarna sredstva izberemo verodostojnega ponudnika naložbenih rešitev, ki mu zaupamo.«

Vsaka novost in modna muha nista nujno dobra rešitev, pravi Tomaž Dvorak. FOTO: Jure Eržen/Delo
Vsaka novost in modna muha nista nujno dobra rešitev, pravi Tomaž Dvorak. FOTO: Jure Eržen/Delo

In kako prepoznamo takšnega ponudnika? Tako, da preverimo, da na trgu deluje že zadostno število let, da je kapitalsko močan in prepoznaven ter da ima močno in strokovno kadrovsko zasedbo.

Ustrezne investicijske odločitve

Prvo in eno najosnovnejših pravil, ki jih je pri investiranju treba upoštevati, je, da je, če boste denarna sredstva potrebovali v kratkem, se pravi v enem letu ali celo prej, ta najbolj smiselno pustiti v obliki bančnega depozita, še pojasnjuje Dvořak.

»V vseh drugih primerih, ko veste, da gre za presežek sredstev, ki jih ne boste potrebovali v kratkem, pa je dolgoročno veliko bolj smiselno, da jih investirate na kapitalske trge, kjer dolgoročno nenehno pridobivajo vrednost. Seveda ta rast ni v obliki linearne navzgor obrnjene premice, saj so trgi kratkoročno podvrženi različnim ekonomskim in drugim vplivom, ki povzročajo nihanja vrednosti.« Zato Dvořak kot zelo pomembno poudarja, da se pred investiranjem pogovorimo s finančnim strokovnjakom, ki nam bo predstavil vsa dejstva, povezana z naložbami, ter tako olajšal sprejetje prave investicijske odločitve. »Naložbena 'panaceja' namreč ne obstaja, vsak od nas je individuum s svojimi potrebami in željami, zato je tako pomembno, da se naložbena rešitev prilagodi posamezniku.«

Preberite še:

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...