Težava Slovenije je pomanjkanje drznih ambicij

Na drugi okrogli mizi v okviru poslovne kampanje Kapitalski trgi o širitvi podjetij in kapitalskih prevzemih.
Fotografija: Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Okrogla miza: Kako podjetja financirajo širitev in kapitalske prevzeme FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Okrogla miza: Kako podjetja financirajo širitev in kapitalske prevzeme FOTO: Blaž Samec/Delo

Druga okrogla miza, ki jo je moderiral Delov novinar Nejc Gole, se je dotaknila problematike podjetij in vprašanja, kako financirajo širitev in kapitalske prevzeme. Prvo vprašanje je veljalo našemu največjemu domačemu trgovcu z nafto in naftnimi derivati.

{/embed_youtube}

Ali regulacija cen goriv, s čimer Petrol ustvarja izgubo, torej vpliva na njihovo financiranje pri bankah in investitorjih? Kako bodo financirali to izgubo?

Mag. Matija Bitenc, član uprave za finance, informacije in tveganja pri Petrolu odgovarja: »Danes v državi velja regulacija cen derivatov. Ta ukrep, z višino zahtevka, ki ga je Petrol posredoval na vlado, lahko močno obremeni državni proračun.«

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Matija Bitenc. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Matija Bitenc. FOTO: Blaž Samec/Delo

V številnih državah po EU zmanjšujejo davščine, tudi pri nas nova vlada razmišlja o zmanjšanju DDV pri nekaterih energentih. »Slovenija je uvoznik derivatov. Smo odvisni od tega, kaj se dogaja v svetu, v Ukrajini, odvisno smo od ukrepov Evropske komisije, od embargov …  Imamo regulacijo o končni ceni, nimamo pa dogovora z vlado in želimo, da to z novo čim prej dogovorimo,« še pravi Bitenc in napoveduje  nov val podražitev energentov: »Ta se še ni ustavil. Na jesen lahko pričakujemo nove dodatne dvige cen.«

S prodajo derivatov Petrol zdaj ustvarja izgubo. Sklep vlade je bil, da se ta škoda povrne, pravi Bitenc. Iz tega družba izhaja tudi v pogovorih z bankami in državo.  Z vidika zadolženosti in finančne stabilnosti je Petrol sicer relativno netvegana naložba. »S financiranjem prehodnega obdobja ne bo težav,« zagotavlja. Kljub temu na Petrolu želijo, da se ta mehanizem čim prej spremeni in da se spremeni tudi višina povračila. Če bo za ukrep treba počakati tri mesece, težav po Bitencu ne bo. Če pa bo prišlo do dodatnega zaostrovanja v Ukrajini, izhod ne bo nujno dober …

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Aleš Cantarutti. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Aleš Cantarutti. FOTO: Blaž Samec/Delo

Za zdaj kakšnega strahu ali panike v slovenskem gospodarstvu ni, je prepričan mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Naša podjetja so trenutno v dobrem likvidnostnem položaju, v dokaz je Cantarutti navedel: »Fiksne obrestne mere so bile po podatkih Banke Slovenije lani decembra in januarja letos najnižje. V slovenskih podjetjih se  investicijski cikel nadaljuje. Beležimo presežek izvoza nad uvozom, kar ni običajno za Slovenijo. Vse to so relativno dobri kazalci za prihodnje. Virov je relativno dovolj. Steklo je tudi financiranje iz sklada za financiranje in odpornost.«

»Država lahko zapravi, kolikor ustvari,« je kandidata za novega gospodarskega ministra citiral Cantarutti in omenil investiranje v elektrodistribucijsko omrežje v Sloveniji: »Če država  v naslednjih petih, šestih letih, ne bo investirala znatnih  sredstev, ne bo ne zelenega prehoda ne digitalizacije in e-mobilnosti.«

In Cantaruttijev odgovor na Petrolovo dilemo:  »Za to, da ni formule za povračilo stroškov, ki nastajajo kot razlika v ceni naftnih derivatov, je krivo, da je bilo to  v pristojnosti gospodarskega ministrstva, zdaj pa se zadeva seli na ministrstvo za energetiko, kjer bi že davno morala biti.«

Kje in kdaj naj podjetja iščejo vire financiranja na trgih kapitala in kako naj se na to pripravijo? 

Andrej Božič, prokurist v družbi BB Consulting, vidi prvi izziv v vprašanju, ali je sploh potreba po dodatnem financiranju. »Podjetja so likvidna, imajo manjše investicije, ni pa ambicioznejših projektov,« je dodal. Božič vidi v Sloveniji  pomanjkanje drznih ambicij. Tudi kakšna naša podjetja bi si lahko po njegovem privoščila do 50-milijonske investicije.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Andrej Božič. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Andrej Božič. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ker so  podjetja izšla iz tehničnih profilov, je finančna pismenost izredno nizka, meni Božič: »Držijo se priporočila stare mame: Delaj tisto, kar poznaš.« Sicer pa je, meni Božič, izziv za finančni sektor tudi opremiti ljudi z ustreznim znanjem.

»Podjetja ne želijo partnerjev, ki pridejo za pet let, temveč si želijo stabilno lastniško strukturo. Slovenski podjetniki si tudi ne želijo izgubiti kontrole – tudi na račun pridobitve dodatnega kapitala. Zato se običajno odločijo za banke …« še pravi Božič.

Toda ali je na trgu kapitala dovolj »pusha« za podjetnike? »Številni podjetniki res nimajo cilja, da bi hudo rasli. Delajo za multinacionalke, ki hudo rastejo. In če podjetniki ne bodo dovolj hitro rasli, bodo sodelovanje z njimi multinacionalke prekinile.«

Slovenska podjetja glede na primerjavo z EU nimajo dovolj razpršenih virov financiranja. Medtem ko je v EU več kot tretjina lastniških deležev zbranih na finančnih trgih, delnice torej kotirajo na borzi, pa je v Sloveniji le 12 odstotkov kapitala družb uvrščenega na borzo. Le 0,9 odstotka financiranja so dolžniški vrednostni papirji. V državah EU podjetja z izdajo obveznic in podobnih instrumentov zberejo okoli šest odstotkov potrebnih virov financiranja.  

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Valter Leben. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Valter Leben. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ena od opcij v Kolektorju je tudi IPO, pravi Valter Leban, predsednik uprave Kolektorja: »Glede na naše načrte, ki so usmerjeni predvsem v rast, je to zagotovo ena od opcij.« Sicer pa je ključen dober projekt, in za dobre projekte denar vedno bo.

Leta 2030 Kolektor cilja na milijardo in pol evrov, ki jih je treba financirati. »Kam boš rastel in do kam, je gotovo vprašanje, a tudi, kako jih financirati,« dodaja Leban.  

Doslej so v Kolektorju polovico investicij financirali z lastnim kapitalom. »Denar je mogoče relativno lahko dobiti, toda kako ga implementirati, da je na koncu izplen? Ko greš v zgodbo, je treba vnaprej vedeti, kako boš delal.«

»Kolektor ima dolgo zgodovino, veliko intelektualnega kapitala, prišel je čas za večji korak,« pravi Leban. Dilemo, kaj z milijonom evrov, ali v banke ali obveznice, pušča odprto …

So podjetniške obveznice še vedno zanimive?

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022 na Gospodarski zbornici Slovenije 31.05.2022 FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022 na Gospodarski zbornici Slovenije 31.05.2022 FOTO: Blaž Samec/Delo

Petrol je strategijo delal na osnovi najbolj profitabilnih projektov s posameznih področij. »Želimo investicijski cikel, kjer se ni treba dodatno zadolževati. Trenutno ne vidimo potreb, da bi šli na obvezniški trg in izdali obveznice. Je pa to eden od instrumentov, ki jih je treba preveriti vsakič, ko greš na trg,« je Petrolovo izkušnjo predstavil Bitenc.

V Petrolu dajejo sicer prednost zelenim posojilom pred obveznicami.

Petrol ima velik delež investicijskega cikla v zelene naložbe. »Atraktivni smo za zelene obveznice oziroma zelena posojila. Ljudje pa še vedno vidijo Petrol kot naftnega trgovca, ki kuje 'vojne dobičke'. Toda mi ne predelujemo nafte. Mi smo trgovec, ki se želi pozicionirati neodvisno od tipa energije.«

GRAFIKA: Delo
GRAFIKA: Delo

Podjetja si večinoma želijo le nepovratnih sredstev

Ko govorimo o financiranju, moramo omeniti tudi evropska in proračunska sredstva, ki so na voljo tudi podjetjem. Kaj vse je podjetjem na voljo, je moderator Nejc Gole povprašal generalnega direktorja GZS. Cantarutti je poudaril, da so poleg tega podjetjem na voljo tudi prihranki Slovencem. »Znano je, da imajo precej denarja v žimnicah in na bankah, sam bi rad vložil v kakšno dobro slovensko podjetje. Spomladi so bili objavljeni prvi razpisi iz načrta za okrevanje in odpornost, treba pa je pogledati, kakšna je absorbcijska sposobnost podjetij. V juliju prihajajo še konzorcijski pilotni projekti, oktobra pa še za večje industrijske projekte (od 0,5 do 12 milijonov evrov). Podjetja nimajo toliko človeških kadrov kot tudi ne podjetja, ki se s tem ukvarjajo, saj so prezasedena.«

Pri tem je Cantarutti omenil še eno drugo težavo, in sicer, da se podjetja dostikrat odločajo in si želijo le nepovratnih virov financiranja, ampak ta denar je dostikrat omejen z evropskimi pravili, potem pa tu še slovenski načrti in programi za porabo teh sredstev. »In zgodi se, da če želi podjetje priti do tega, mora prilagajati svojo strategijo, ker se to nikoli ne konča dobro. Razlogov je več, nimamo prav veliko teh izkušenj, treba se je tudi naučiti finančnega inženiringa. Pred vrati je nova finančna perspektiva, na razpolago pa je še precej drugega kapitala.«

Božič je pri tem dodal, da je treba pri koriščenju evropskih sredstvih doseči debirokratizacijo. Imam izkušnje iz Poljske, je dejal Božič, kjer poteka vse enostavneje, pri nas pa se podjetja soočajo s številnimi inšpekcijami in preverjanji. Pri sredstvih se zelo slabo povezujemo, čeprav imajo podjetja vsak svojo dobro zgodbo.

Kako komercializirati dognanja znanosti, digitalizacijo? Valter Leban pravi, da je digitalizacija mega trend, pa čeprav traja, kot je rekel nekdo, že 30 let, ampak vedno pride neka nova tehnologija, ki jo moraš uvesti. »Govoriti o digitalizaciji na počez, ne moremo. Mi si ne predstavljamo, kakšen velik multiplikativni učinek ima, če slovenščino prestavimo v digitalni svet – jutri bomo komunicirali glasovno – kako bomo to naredili, če nobena svetovna platforma ne podpira slovenščine. Treba se je povezati z znanostjo; na naši fakulteti za računalništvo to znajo narediti, ampak kdo bo to plačal. Spet bo Kolektor plačal, ker to rabi.«

Kako aktivirati prihranke na bankah

Kako aktivirati 24 milijard evrov prihrankov Slovencev na bankah? Andrej Božič je pojasnil, da je en osnovni izziv, ki ga je omenil nov finančni minister, da je zakon o SDH zastarel, saj ne more biti aktivni upravljalec. Lahko bi ta sredstva angažirali za razne npr. infrastrukturne projekte in podobno, pogreša pa pri tem strategijo oziroma presek projektov, ki jih bomo delali za blaginjo Slovenije, in to ne glede na to, kdo bo na oblasti. »V Združenju Manager smo naredili Observatorij in program za dialog, v njem je sodelovalo 70 strokovnjakov. Moramo se osredotočiti na varnost, biodiverziteto, trajnostno prihodnost ….«

Na vprašanje, kaj bi sporočili prihodnji vladi glede umeščanja v prostor energetskih projektov, je Bitenc, ki je omenil še, da je Petrol nedavno odprl drugo vetrno elektrarno na Hrvaškem, odgovoril, da je sporočilo prihajajoči vladi: »Vidik umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj je naloga za prihajajočo vlado, saj je treba zagotoviti bolj predvidljiv institucionalni okvir. Treba se je tudi osredotočiti na energetsko omrežje, treba narediti strategijo in tudi načrt financiranja.«

Nejc Gole: »Stabilne vire financiranja ste na zadnjem Vrhu gospodarstva navedli kot enega izmed ključnih pogojev za razvojni preboj. Boste novo vlado seznanili s potrebnimi ukrepi in kaj na tem področju pričakujete od nje?« Cantarutti je odgovoril, da absolutno. Potrebno je, da projekti morajo teči nemoteno naprej, ne glede na menjavo vlad.

Na vprašanje, kaj je ključno pri financiranju rasti in prevzemov? Ključno je, da imaš dober projekt, je dejal Leban in dodal, da znaš pravilno oceniti tveganja in pripraviti primeren okvir.

Preberite še:

Komentarji: