Vsak mora sam vsaj delno poskrbeti za jesen življenja

Velik potencial za razvoj trga kapitala bi omogočila tudi pokojninska reforma. Vsako izgubljeno leto je lahko usodno za prihodnje generacije.
Fotografija: Spremembe na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja so nujne. Zakonsko bi lahko definirali tretji pokojninski steber in vzpostavili individualni pokojninski račun, znotraj katerega bi vsak varčeval in investiral brez davčnih bremen in naložbenih omejitev. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Spremembe na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja so nujne. Zakonsko bi lahko definirali tretji pokojninski steber in vzpostavili individualni pokojninski račun, znotraj katerega bi vsak varčeval in investiral brez davčnih bremen in naložbenih omejitev. FOTO: Jure Eržen/Delo

Na kakšne načine vse bi bil lahko spodbujen in stimuliran prenos sredstev iz depozitov v druge finančne naložbe? In kakšne reforme bi v Sloveniji potrebovali, da bodo omenjeno stimulirale, saj na interes za investiranje oziroma varčevanje v vrednostnih papirjih vpliva kar nekaj dejavnikov?

Med pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na interes za investiranje oziroma varčevanje v vrednostnih papirjih, bi uvrstil predvidljivo in vsaj zmerno davčno obravnavo kapitalskih dobičkov, pravi Matjaž Lorenčič, član uprave borznoposredniške hiše Ilirika (Ilirika BPH). »Glede davčne obravnave so prejete obresti od bančnih depozitov še vedno favorizirane, čeprav so zaradi trenutnega ničnega donosa nerelevantne, saj še vedno obstaja splošna olajšava do tisoč evrov. Morda bi bilo smiselno podobno olajšavo sprejeti za prejete dividende od slovenskih izdajateljev. To pomeni, da bi bilo ob sedanjem povprečnem petodstotnem dividendnem donosu slovenskih blue chipov investiranih 20.000 evrov davčno privlačno.«

image_alt
Za zdravo gospodarstvo nujni razpršeni viri financiranja

Lorenčič pri tem spomni tudi na nedokončano zgodbo finančnega opismenjevanja prebivalstva. »Na trgu je nekaj nepovezanih delujočih projektov, ki bi jih morali spraviti na splošno nacionalno raven, kot to poskušamo na področju informacijskih znanj. Višja stopnja znanja iz osebnih financ ima tudi preventivno funkcijo, saj bi s trga umaknila razne piramidne sheme in ponudnike hitrih zaslužkov in sreče.«

Modeli pokojninske reforme

Kakšen model pokojninske reforme bi omogočil največji potencial za razvoj trga kapitala, glede na to, da podatki pred kratkim objavljene študije OECD kažejo, da obstoječa ureditev dodatnega pokojninskega varčevanja ne spodbuja dovolj ne posameznikov ne podjetij? Zato so sredstva, zbrana v drugem pokojninskem stebru v Sloveniji, pomembno nižja kot v primerljivih državah. In kot poudarjajo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), je potencial domačih pokojninskih skladov za dolgoročno lastniško financiranje gospodarstva prek trga kapitala tako z vidika obsega zbranih sredstev kot z vidika njihove naložbene strukture skoraj povsem neizkoriščen.

Pri spodbujanju pokojninskega varčevanja v drugem stebru je po mnenju ATVP ključno vprašanje, ali naj se ohrani obstoječ sistem prostovoljne participacije ali pa naj bo dodatno pokojninsko varčevanje obvezno bodisi kot panožno obvezno bodisi kot obvezno z možnostjo izstopa. »Na ATVP dvomimo, da bi bil večji preboj na tem področju mogoč brez neke vrste obveze. Kljub temu pa menimo, da sta zelo pomembni tudi finančno opismenjevanje prebivalstva in stalno promoviranje pokojninskih varčevanj, kar bi prav tako pripomoglo k njihovi popularizaciji.«

Po mnenju ATVP je zelo pomembno tudi, da je finančna spodbuda, ki jo za tovrstno varčevanje daje država, enostavna in jasna ter s tem primerno atraktivna. »Obstoječa davčna olajšava očitno ne dosega tega namena v zadostni meri in bi jo bilo treba preoblikovati ali dopolniti. Varčevalec bi lahko bil namesto davčne olajšave na primer stimuliran z dodatno premijo, ki bi jo vplačala država, podobno kot je nekoč delovala stanovanjska shema. Nekaj izzivov je povezanih tudi z omejitvami pri nalaganju sredstev – tu bi bilo treba povečati fleksibilnost in sprejeti ukrepe za povečanje deleža lastniških naložb pokojninskih skladov. Vse navedeno so bolj ali manj že znani predlogi iz bele knjige o pokojninah iz leta 2016 oziroma študije OECD in jih je treba le implementirati,« še navajajo na ATVP.

Vsako izgubljeno leto je lahko usodno za zanamce

Pomembnejši dejavnik, ki vpliva na interes za varčevanje v vrednostnih papirjih, je predvidljiva in vsaj zmerna davčna obravnava kapitalskih dobičkov, pravi Matjaž Lorenčič iz Ilirike BPH. FOTO: osebni arhiv
Pomembnejši dejavnik, ki vpliva na interes za varčevanje v vrednostnih papirjih, je predvidljiva in vsaj zmerna davčna obravnava kapitalskih dobičkov, pravi Matjaž Lorenčič iz Ilirike BPH. FOTO: osebni arhiv
Zadnji večji premik na pokojninskem področju je bil v Sloveniji izveden na začetku tega tisočletja z uvedbo dodatnega pokojninskega varčevanja, pa poudarja Matjaž Lorenčič iz Ilirike BPH: »Vmes smo dodali možnost investiranja v sklade življenjskega cikla, ki delno mehčajo zelo toge naložbene možnosti, nato pa smo se udobno naslonili v fotelj in čakamo, da se bodo stvari same uredile. Vendar je vsako izgubljeno leto lahko usodno za generacije, ki se bodo upokojevale čez deset let, saj sedanji model, ki temelji na Bismarckovem modelu (1881), ter sedanja demografska struktura in njeni trendi niso več vzdržni. Žarek upanja je prinesla evropska pobuda PEPP, ki je črpala idejo iz generacije Erasmus in ameriškega IRA-računa. Danes pa imamo na mizi zakonsko podlago, ki jo je evropski birokratski stroj izmaličil do neprepoznavnosti.«

Na vprašanje, katere države bi nam bile lahko za zgled, pa Matjaž Lorenčič sliko obrne: »Zakaj na področju ureditve pokojninskega sistema ne bi bila Slovenija zgled drugim državam?« In doda: »Zakonsko definiramo tretji pokojninski steber, vzpostavimo individualni pokojninski račun. Cilj je, da posameznik znotraj tega računa varčuje in investira brez davčnih bremen in naložbenih omejitev. V primeru predčasnega prenosa iz tega okolja plača vse davčne obveznosti za nazaj in morda dodatno kazen. Če pa izpolni določene upokojitvene pogoje, lahko zbrana sredstva po lastni presoji črpa, pri čemer se premoženje v tretjem stebru v celoti deduje.«

Potrebna sta le politična volja in jasno sporočilo prebivalcem/volivcem, da so pokojninske spremembe nujne in mora vsak vsaj delno poskrbeti za jesen življenja, še pravi Matjaž Lorenčič, član uprave borznoposredniške hiše Ilirika (Ilirika BPH).

Preberite še:

Komentarji: