Za večjo akumulacijo finančnih prihrankov za starost

Družbe za upravljanje si prizadevajo prispevati k aktivnostim, usmerjenim v izboljšave na področju pokojninskega varčevanja v Sloveniji.
Fotografija: Največji potencial za razvoj trga kapitala bi omogočila pokojninska reforma, ki bi bila usmerjena v naložbeno financiranje pokojninskega sistema in krepitev drugega in tretjega stebra pokojninskega varčevanja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Največji potencial za razvoj trga kapitala bi omogočila pokojninska reforma, ki bi bila usmerjena v naložbeno financiranje pokojninskega sistema in krepitev drugega in tretjega stebra pokojninskega varčevanja. FOTO: Leon Vidic/Delo

Stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev je med najvišjimi v Evropi, vrednost depozitov gospodinjstev na bankah je že za dobrih 24 milijard evrov. Naložbe gospodinjstev v domače in tuje vzajemne sklade so se sicer lani povišale za 38 odstotkov, vendar so v primerjavi z varčevanjem še vedno nizke, saj obseg teh naložb znaša okoli 3,6 milijarde evrov.

Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov zato od nove vlade pričakuje enakopravno obravnavo v smislu regulacije davčnih spodbud vsem, ki nastopajo na trgu kapitala. »Želimo si pokojninsko reformo, kjer bi se kot profesionalni upravitelji premoženja želeli vključiti predvsem v tretji steber, ter ukrepe za večje finančno opismenjevanje in vključevanje teh elementov v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje,« je na nedavni novinarski konferenci poudarila direktorica združenja Mira Koporčić Veljić. In zato je glede na velika sredstva v bančnih depozitih izziv združenja popularizacija naložb v sklade, pa tudi izboljšanje finančnega opismenjevanja, ki je še vedno na razmeroma nizki ravni.

image_alt
Za zdravo gospodarstvo nujni razpršeni viri financiranja

Prenizek delež naložb na kapitalskih trgih

Na kakšne načine vse bi bilo mogoče spodbujati in stimulirati prenos sredstev iz depozitov v druge finančne naložbe in do podjetij ter kakšne reforme potrebujemo za to? Dejstvo je, da smo Slovenci neučinkoviti pri alokaciji svojih prihrankov in da je delež finančnega premoženja v depozitih previsok, delež naložb na kapitalskih trgih pa prenizek, poudarja tudi Andrej Petek, član uprave Triglav Skladi. »S tem izgubljamo velik naložbeni potencial predvsem pri dolgoročnem varčevanju, hkrati pa ima večji delež prihrankov na kapitalskih trgih tudi pozitiven vpliv na gospodarski razvoj, razvitost finančnega sistema, upravljanje podjetij in tudi na kakovost institucionalnega okolja.«

Pomemben deležnik pri pokojninskem varčevanju so že zdaj tudi družbe za upravljanje, pravi član uprave Triglav Skladi Andrej Petek. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pomemben deležnik pri pokojninskem varčevanju so že zdaj tudi družbe za upravljanje, pravi član uprave Triglav Skladi Andrej Petek. FOTO: Jure Eržen/Delo

Glede strukture finančnih prihrankov slovenskih gospodinjstev pa je po besedah Andreja Petka treba povedati tudi, da je delež finančnih prihrankov gospodinjstev v Sloveniji, merjeno v deležu BDP, še vedno le malo nad polovico evropskega povprečja in to je eden od pomembnih faktorjev, ki vplivajo na omenjeno strukturo. »Z rastjo finančnih prihrankov se navadno povečuje tudi delež naložb na kapitalske trge, kar lahko po večjih prilivih v vzajemne sklade in druge oblike naložb na kapitalske trge v zadnjih letih opažamo tudi v Sloveniji. Nizke obrestne mere, visoke donosnosti na delniških trgih in visoka presežna likvidnost bančnega sektorja kot pomembnega distribucijskega kanala za naložbe na kapitalske trge pa so že tradicionalno faktorji, ki pozitivno vplivajo na večje prilive na kapitalske trge.«

In pozitiven vpliv na bolj učinkovito alokacijo prihrankov ima poleg finančne pismenosti prebivalstva seveda tudi razvitost finančnega posredništva in širšega finančnega trga posamezne države. »In tukaj se začnemo že malo vrteti v krogu. Po mojem mnenju je v Sloveniji za večji preskok na tem področju poleg gospodarskega razvoja nujna predvsem pokojninska reforma, usmerjena v večjo akumulacijo finančnih prihrankov, namenjenih za starost, ki bi tudi ustrezno preprečevala vse pasti neučinkovitega dolgoročnega varčevanja, pri čemer mislim predvsem na vedenjske vidike posameznikov pri odločitvah o varčevanju za starost,« še poudarja Andrej Petek.

Spremembe v dodatnem pokojninskem zavarovanju

Ne moremo mimo dejstva, da je tudi Odbor za finančno stabilnost (OFS) konec marca ob razpravi o dolgoročnih tveganjih trenutne ureditve pokojninskega sistema v Sloveniji za finančno stabilnost sprejel pobudo vladi, s katero želi poudariti nujnost sprememb v dodatnem pokojninskem zavarovanju (drugi steber), ki bi med drugim povečale vključenost institucionalnih vlagateljev v pokojninski sistem, s tem pa bi posredno prispevale tudi h krepitvi domačega trga kapitala. Na vprašanje, kako komentira to pobudo, član uprave Triglav Skladi odgovarja, da je bil v Sloveniji pomemben korak v tej smeri narejen z vpeljavo skladov življenjskega cikla v okviru drugega stebra, kjer poenostavljeno povedano vlagatelj postopno prehaja iz pretežno delniških naložb v manj tvegane obvezniške naložbe.

»Pri samem mehanizmu prehajanja in načinu deakumulacije imamo sicer še prostor za izboljšave, smo pa s tem ustrezno odgovorili na neučinkovito varčevanje v garantiranih produktih, pri katerih je zaradi inflacije izziv že samo ohranjanje realne vrednosti prihrankov.«

Kot je pokazala študija, ki so jo v okviru Združenja družb za upravljanje pripravili skupaj z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, je pri varčevanju za pokojnino višina privarčevanih sredstev v primeru varčevanja v okviru strategije življenjskega cikla lahko tudi več kot trikrat višja kot v primeru varčevanja v depozitu, pri čemer je tveganje pri tako dolgem varčevanju ustrezno obvladovano. »Še vedno pa je težava v tem, da je v sam dodatni pokojninski sistem vključenih premalo ljudi, da jih od tistih, ki so vključeni v skladih življenjskega cikla, varčuje premalo, da so zneski varčevanja prenizki in da je zato nizka tudi celotna akumulacija sredstev. Te težave bi lahko zmanjšali z neke vrste avtomatičnim vključevanjem posameznikov v dodatno pokojninsko varčevanje, z mehanizmi čim bolj enostavne izbire optimalne strukture varčevanja za vsakega posameznika in dodatnimi davčnimi spodbudami. Kot sem že omenil, je po mojem mnenju večja akumulacija sredstev ključen korak k večji razvitosti trga kapitala v Sloveniji in vsem drugim koristim, ki jih prinaša močnejši kapitalski trg,« še pravi Andrej Petek.

Vloge družb za upravljanje pri pokojninskem varčevanju

Andrej Petek, član uprave Triglav Skladi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Andrej Petek, član uprave Triglav Skladi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pomemben deležnik pri pokojninskem varčevanju so že zdaj tudi družbe za upravljanje. »Po eni strani pomemben del posameznikov v vzajemnih skladih varčuje ravno z namenom varčevanja za starost. Po drugi strani pa upravljamo tudi sredstva institucionalnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice, katerih sredstva v pomembnem delu izhajajo iz pokojninskega varčevanja. Bi si pa v okviru pokojninskega varčevanja želeli bolj enakovredno vlogo tudi za druge ponudnike in mislim, da lahko s svojimi dokazanimi kompetencami pomembno prispevamo k nadgradnji sistema pokojninskega varčevanja v Sloveniji,« še pojasnjuje Petek in dodaja, da so eden od pobudnikov uvedbe tako imenovanih P-računov, ki predstavljajo varčevalno shemo tretjega pokojninskega stebra in bi pomembno dopolnili kolektivno varčevanje v okviru drugega stebra.

»S tem pa bi se tudi družbe za upravljanje lahko neposredno vključile v institucionalno urejen in davčno spodbujen okvir pokojninskega varčevanja. V okviru načrta EU za vzpostavitev unije kapitalskih trgov je letos marca nastal tudi vseevropski osebni pokojninski produkt oziroma PEPP, ki omogoča tudi družbam za upravljanje sodelovanje pri ponujanju pokojninskih produktov, in trenutno proučujemo priložnosti, ki jih prinaša. V vsakem primeru pa si družbe za upravljanje prizadevamo aktivno sodelovati in s svojim znanjem prispevati k aktivnostim, ki so usmerjene v izboljšave na področju pokojninskega varčevanja v Sloveniji.«

Model pokojninske reforme za razvoj trga kapitala

Največji potencial za razvoj trga kapitala bi omogočila pokojninska reforma, ki bi bila usmerjena v naložbeno financiranje pokojninskega sistema in krepitev drugega in tretjega stebra pokojninskega varčevanja. »Mislim, da je treba vzpostaviti obvezno oziroma neke vrste avtomatično vključevanje posameznikov v dodatno pokojninsko varčevanje v okviru drugega stebra in tudi sistemsko urediti področje pokojninskega varčevanja v okviru tretjega stebra ter mu nameniti dodatne davčne spodbude. Z vidika davčnih spodbud velikokrat pozabljamo, da jih na nivoju posameznika v drugem stebru v veliki meri izpodrinejo delodajalci. Pokojninska reforma, ki bi povečevala akumulacijo finančnih prihrankov, pa ne bi koristila samo razvoju kapitalskega trga, ampak bi pomembno prispevala tudi k zagotavljanju zadostnih pokojnin in finančni vzdržnosti pokojninskega sistema, kjer je zaradi demografskih trendov, nizke vključenosti starejše populacije v delovno silo in relativno nizke starostne meje za upokojevanje slika v Sloveniji med slabšimi v EU,« še pravi Andrej Petek.

Za zgled pa nam bi bile od evropskih držav lahko Nizozemska, Danska, Švedska in Velika Britanija. To so po Petkovih besedah namreč države, ki so bile uspešne v razvoju naložbenega pokojninskega sistema in avtomatičnega vključevanja posameznikov v pokojninsko varčevanje, bodisi zakonsko bodisi z dogovori socialnih partnerjev. Omenjene države tudi uspešno izkoriščajo prednosti vlaganja na kapitalske trge in imajo znotraj evropskih držav nadpovprečno veliko finančnih sredstev gospodinjstev naloženih v pokojninske sklade oziroma druge oblike pokojninskih zavarovanj in hkrati tudi najnižje deleže prihrankov naloženih v bančne depozite, še pojasnjuje sogovornik. »Hkrati so to tudi države, ki se tudi zaradi drugih pozitivnih lastnosti pokojninskih sistemov na lestvicah, ki rangirajo pokojninske sisteme, uvrščajo v sam vrh. Od nam bližnjih in morda bolj primerljivih držav pa bi izpostavil Hrvaško, ki je z reformo pokojninskega sistema in obveznim drugim stebrom na dobri poti v smeri večje akumulacije finančnih prihrankov za starost, njihovi pokojninski skladi pa že predstavljajo pomembnega institucionalnega igralca tudi na slovenskem trgu kapitala,« še pravi Andrej Petek, član uprave Triglav Skladi.

Preberite še:

Komentarji: