Predstavitvena informacija

Investiranje z upoštevanjem trajnostnih vidikov

Eden najhitreje rastočih segmentov financ je tisti, ki upošteva trajnostne vidike pri investiranju. S tem se zmanjša tveganja in poviša pričakovano donosnost.
Fotografija: Družbeno odgovorno investiranje pomeni upoštevanje trajnostnih dejavnikov v investicijskih odločitvah. FOTO: Depostiphotos
Odpri galerijo
Družbeno odgovorno investiranje pomeni upoštevanje trajnostnih dejavnikov v investicijskih odločitvah. FOTO: Depostiphotos

Na finančnih trgih se je v zadnjih desetletjih izoblikoval nov pristop k sprejemanju naložbenih odločitev – t. i. odgovorno investiranje. Gre za investiranje, ki v naložbenem procesu upošteva tudi trajnostne dejavnike. Ti imajo namreč vedno večjo vlogo v naših pričakovanjih glede prihodnosti in s tem vedno večji vpliv na prihodnjo vrednost finančnih naložb. Tak način investiranja povratno vpliva tudi na podjetja in države, v katere investira, saj jih spodbuja, da poslujejo vedno bolj trajnostno. Vse več vlagateljev od podjetij zahteva ustrezno obravnavo trajnostnih tveganj in priložnosti. Podjetja so tako spodbujena, da izboljšajo svojo uspešnost na področju trajnosti in s tem pridobijo tudi boljši dostop do virov financiranja.

Glavna razlika med t. i. tradicionalnimi naložbami in trajnostnimi financami je v upoštevanju izbranih dejavnikov ESG. Investicije vlagateljev, ki upoštevajo trajnostna tveganja, so po ugotovitvah številnih raziskav tudi donosnejše, saj gre za upoštevanje dodanih informacij v investicijskem procesu.

Kakšna je torej investicijska prihodnost in kakšna so tveganja ter donosi pri naložbah, ki upoštevajo trajnostne vidike, smo se pogovarjali z Radivojem Pregljem, višjim upravljavcem individualnih portfeljev pri Triglav Skladih.

Radivoj Pregelj FOTO: Jernej Lašič
Radivoj Pregelj FOTO: Jernej Lašič

Katere glavne naložbene trende predvidevate za leto 2023 in kako se bodo po vašem mnenju razvijali čez leto?

Pričakuje se, da bo prvi del leta še bolj volatilen, druga polovica leta pa že bolj optimistična. Veliko je odvisno od objav inflacije in stanj v gospodarstvu, ker to vpliva na dvige obrestnih mer centralnih bank. V Evropi se pričakuje, da bo evropska centralna banka ECB do poletja dvignila ključno obrestno mero tja do 3,5 %. Takrat bi morale tudi borze delati boljše. Tudi pri obveznicah pričakujemo, da se bodo po lanskem izjemno negativnem letu končno stabilizirale.

Torej je občutiti optimizem?

Ko se dvigajo obrestne mere, to vedno ohlaja gospodarstvo in nekoliko prestraši investitorje. Zato tudi borza tako niha. Ampak vidi se, da gremo proti nekakšnemu mehkemu pristanku, kjer se za glavna svetovna gospodarstva pričakuje rast, pa čeprav manjša. Ko bo inflacija ukročena, se bodo obrestne mere znižale in bo tudi borza lažje zadihala.

Kakšne so prednosti naložb, ki upoštevajo trajnostne vidike, za vlagatelje in podjetja?

Vlagateljev, ki investirajo na kapitalskih trgih, upoštevajoč trajnostne vidike, bodisi okoljske, družbene ali upravljavske, je vedno več. Gre za enega najhitreje rastočih segmentov finančne industrije. Povpraševanje po takšnih investicijah se je – zaradi naših pričakovanj, povpraševanja strank in regulatornih spodbud – močno povečalo. Tako že več kot polovica naložb družb za upravljanje v EU tovrstne vidike upošteva. Posledično bodo vlagatelji in podjetja, ki bodo to pri investiranju upoštevali, dosegali višje donose. Gre namreč za upoštevanje dodanih informacij v investicijskem procesu. Takšne naložbe bodo tako izkazovale nižja tveganja in posledično dosegale višji donos.

Družbeno odgovorno investiranje je primerno za vse, ki jih zanima vpliv njihovih naložb na okolje in družbo, v kateri živimo. FOTO: Depostiphotos 
Družbeno odgovorno investiranje je primerno za vse, ki jih zanima vpliv njihovih naložb na okolje in družbo, v kateri živimo. FOTO: Depostiphotos 

Ali obstajajo sektorji ali panoge, ki bodo imele večjo korist od trajnostnega prehoda? In tudi: katera podjetja bodo morda izpadla iz portfeljev naložb?

Že zdaj je jasno, da bodo imela energetska in surovinska podjetja, ki so tudi največji onesnaževalci, največ težav s prilagajanjem. Po drugi strani pa obstajajo sektorji, ki pripomorejo k prehodu v bolj trajnostno družbo oziroma blažitvi podnebnih sprememb – industrijska podjetja, podjetja iz sektorja trajnih potrošnih dobrin, pa tudi tehnološka podjetja. Konkretneje so to podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električnih avtov, s pametnimi omrežji in ne nazadnje s proizvodnjo polprevodnikov. Na tretji strani pa imamo farmacevtska podjetja, ki k zmanjšanju onesnaževanja sicer ne pripomorejo, prispevajo pa k boljšemu kazalniku zdravja.

Katera trajnostna tveganja so povezana z naložbami in kako jih lahko vlagatelji zmanjšajo?

Tveganja so različna – lahko so fizična, ob na primer orkanu, suši, pomanjkanju vode podjetje ne more poslovati. Druga zadeva so regulatorna tveganja – poslovanje na netrajnostni način bo povezano z višjimi stroški oz. omejitvami. Obstaja tudi tveganje ugleda. Če podjetje načrtno onesnažuje ali krši človekove pravice, bo lahko doživelo upor lokalne skupnosti. Že zato je izjemno pomembno, da družbe poslujejo tako, da čim bolj pozitivno vplivajo na svoje okolje.

Kako po vašem mnenju naložbe, ki upoštevajo trajnostne vidike, vplivajo na splošno delovanje kapitalskih trgov?

Investitorji pri vlaganju sredstev postavljajo vedno višje zahteve po upoštevanju trajnostnih kazalnikov. Predvsem večji institucionalni investitorji in upravljavci postavljajo jasne zahteve – katere trajnostne zaveze naj podjetje zasleduje, katere kodekse naj spoštuje, kakšne zaveze glede zmanjšanja izpustov naj si zastavi itd.

Kako lahko s trajnostnim investiranjem soustvarjamo boljšo, bolj trajnostno prihodnost? Kako je to povezano?

Vse več je zavedanja, da so zgolj javna sredstva premalo za trajnostni prehod in da je za to treba angažirati zasebna sredstva. Projekcije kažejo, da bomo v Evropi za zeleni prehod do 2030 potrebovali 1000 mrd. EUR, od tega bi tretjino moral prispevati zasebni sektor. Prav to je bil namen Evropske komisije z akcijskim načrtom, kjer investitorji z naložbami vplivajo na posamezna podjetja, da si postavijo bolj ambiciozne trajnostne načrte in jih tudi uresničijo.

Triglav Zeleni in naložbena politika GFI Delniški družbeno odgovorni sredstva investirata v delnice podjetij, ki imajo nižji ogljični odtis od kriterijskega indeksa in podpirajo zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma ter zagotavljajo minimalne zaščitne ukrepe na področju praks dobrega korporativnega upravljanja podjetij. FOTO: Depostiphotos
Triglav Zeleni in naložbena politika GFI Delniški družbeno odgovorni sredstva investirata v delnice podjetij, ki imajo nižji ogljični odtis od kriterijskega indeksa in podpirajo zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma ter zagotavljajo minimalne zaščitne ukrepe na področju praks dobrega korporativnega upravljanja podjetij. FOTO: Depostiphotos


 

To je tržno sporočilo. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja (v nadaljevanju: Prospekt) z informacijami in Ključne podatki za vlagatelje (v nadaljevanju: KIID). Prospekt, KIID ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada so vlagatelju v slovenskem jeziku brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani družbe (www.triglavskladi.si). Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. Predstavljeni scenariji so ocena prihodnjih rezultatov, ki temeljijo na dokazih iz preteklosti o tem, kako se vrednost te naložbe spreminja in/ali sedanjih tržnih pogojev in niso natančen kazalnik. Kaj boste dobili, bo odvisno od tega, kako uspešen bo trg in kako dolgo boste imeli naložbo/produkt. Ta vsebina je pripravljena z namenom ozaveščanja in izobraževanja javnosti o trajnostnih načelih. Dodatne informacije o trajnostnih vidih poslovanja družbe Triglav Skladi d.o.o. in njenih storitev so dosegljive na spletni strani www.triglavskaldi.si, pod zavihkom trajnost.

Sklad Triglav Zeleni se glede na vrsto naložb uvršča med delniške globalne sklade razvitih trgov. Osnovni naložbeni cilj sklada je doseganje dolgoročne rasti vrednosti enote premoženja na osnovi kapitalskih dobičkov in dividend. Sredstva sklada bodo upravljana aktivno. Pri upravljanju se kot mera uspešnosti upošteva primerjalni indeks, ki je sestavljen iz  naslednjih indeksov:  MSCI World Climate Paris Aligned (95 %) in Compounded Euro Short-Term Rate (€STR) Index (5 %). Sklad spodbuja okoljske in socialne značilnosti ter prakse dobrega upravljanja tako, da vlaga v podjetja, ki izpolnjujejo kriterije družbene odgovornosti. Izpostavljenost do takih naložb bo najmanj 80 % sredstev sklada. Za presojo izpolnjevanja kriterijev družbene odgovornosti se uporablja Metodologija družbe Triglav Skladi za doseganje trajnostnih značilnosti naložb za podsklad Triglav Zeleni, ki je dostopna na spletni strani družbe.  Primerjalni indeks je skladen s trajnostnimi značilnostmi, kar izhaja tudi iz metodologije primerjalnega indeksa, ki je objavljena na spletni strani družbe MSCI Inc..

Informacije o vidikih, povezanih s trajnostnostjo, ki se razkrivajo skladno z Uredbo (EU) 2019/2088 so dosegljive na tej povezavi. Odločitev za vlaganje v promovirani sklad se sprejme ob upoštevanju značilnosti ali ciljev konkretnega sklada, kot so opisane v prospektu ali informacijah, ki se razkrijejo vlagateljem v skladu s členom 23 Direktive 2011/61/EU, členom 13 Uredbe (EU) 345/2013 ali členom 14 Uredbe 346/2013.

 

Naročnik oglasne vsebine je družba Triglav Skladi.

Preberite še: