Avtomobilizem je na pragu velike preobrazbe
Panoga avtomobilizma zadnja leta postaja privlačnejša, saj se vrača med tehnološko najnaprednejše panoge. Avtomobilizem pa je na pragu velike preobrazbe, ki jo poganjajo elektrifikacija, digitalizacija in storitve, je v intervjuju povedal François Delion, generalni direktor podjetja Renault Nissan Adriatic.
Panoga avtomobilizma dobiva nove obraze. Nekatera podjetja iz sveta potrošniške elektronike, na primer Sony in Xiaomi, že kažejo svoje prototipe električnih vozil in namere po vstopu v svet avtomobilizma. Menite, da bodo uspešna? Kako postaneš uspešen proizvajalec vozil?
Osebno menim, da so takšne stvari zelo pozitivne za svet avtomobilizma, saj tako pridobi celotna industrija. Veseli me, da panoga avtomobilizma v zadnjih letih postaja privlačnejša, saj se vrača med tehnološko najnaprednejše panoge. Spet postaja center raziskav in razvoja, proizvajalci vozil so priljubljeni med strojnimi šolami in inženirji. To je zgolj pozitivno in bistveno bolje od oznake, ki je je bila panoga avtomobilizma deležna v zadnjih letih – da gre večinoma za onesnaževalce.
Avtomobilizem je na pragu velike preobrazbe, ki jo poganjajo elektrifikacija, digitalizacija in storitve. Avtomobili že dolgo niso več le strojne platforme, ampak vse pomembnejša postaja programska oprema, vozila so del storitev. Nasploh ugotavljam, da klasične opredelitve, kdo je proizvajalec vozil, bele tehnike ali potrošniške elektronike, vse manj držijo; meje se brišejo. Tudi direktor skupine Renault Luca de Meo je izjavil, da ima strategija podjetja, ki sliši na ime Renaulution, cilj, da Renault postane tehnološko podjetje. Ker avtomobile že znamo delati. Tehnološka podjetja torej vstopajo na področje avtomobilizma, mi pa k njim.
Kako pa boste opravili preobrazbo iz proizvajalca vozil v tehnološko podjetje? Kaj je potrebno za to? Imate kak urnik omenjene preobrazbe?
Nimamo urnika, začeli pa smo na področjih, ki se najbolj dotikajo uporabniške izkušnje. Na primer na področju info-zabavnih sistemov, nad katerimi so uporabniki vozil vseh blagovnih znamk najbolj tožili, da niso v stiku s časom oziroma da zelo hitro zastarijo. V preteklosti je bil info-zabavni vmesnik ločen otoček ali le podaljšek telefona, zdaj pa smo uporabniško izkušnjo pametnega telefona preslikali v avtomobil.
V avtomobile vgradimo vse znanje, ki ga imamo v določenem trenutku. Naš cilj je, da vozilo »živi« najmanj 15 let.
Novi vmesnik OpenR Link na novo določa tako imenovano povezano vožnjo in uporabniško izkušnjo. V novi električni Megane E-Tech, ki je prvo vozilo z omenjenim sistemom, preprosto vstopiš, vpišeš svoj Google račun in si deležen nove dimenzije mobilnosti. Sistem je podobno kot pametni telefon vedno posodobljen, inteligenten in stoodstotno prilagodljiv: prilagaja se profilu voznika in se razvija glede na njegove potrebe. Skrbi za digitalno zabavo, omogoča brskanje po spletu, vgrajenega ima tudi digitalnega pomočnika za sodobno komunikacijo in dostop do sodobnih storitev – tudi iskanja in plačevanja parkirnih mest.
Toda, če se avtomobil spremeni v pametni telefon – mar ne bo tako hitreje zastarel? Življenjska doba pametnih telefonov je mogoče enkrat daljša od njihovega garancijskega obdobja ...
Ne bo. Vrednost »pametnega telefona na kolesih«, kot ste ga opisali, je precej višja. Vozila, polna sodobne tehnologije, so znatno dražja, zato je tudi imperativ nas in strank, da imajo dolgo življenjsko dobo. Pri razvoju vozil, še posebno pa njihovih info-zabavnih sistemov, pazimo, da vgradimo resnično zmogljivo strojno opremo, ki bo omogočala razvoj in nadgradnje funkcionalnosti tudi v prihodnje.
V avtomobile vgradimo vse znanje, ki ga imamo v določenem trenutku. Naš cilj je, da vozilo »živi« najmanj 15 let. Že zdaj za vsako vozilo zagotavljamo rezervne dele še deset let po tem, ko je zadnji primerek te vrste zapeljal s proizvodnih trakov, kar pomeni, da je življenjska doba nekaterih modelov tudi dve desetletji. Z daljšanjem življenjske dobe vozil se ukvarja poseben oddelek Refactory v tovarni Flins. Po njegovi zaslugi imajo naša vozila več življenj – celo dve ali tri.
Kako pa vozilu vdihnete novo življenje?
Pred približno letom dni smo zagnali projekt Refactory in del tovarne v francoskem mestu Flins preoblikovali v prvo evropsko tovarno, namenjeno krožnemu gospodarstvu mobilnosti. Odprli smo svojo prvo tovarno rabljenih avtomobilov (Factory VO) za obnovo vozil v industrijskem obsegu. Vozila, ki jih uporabniki po nekaj letih uporabe vrnejo, najprej temeljito pregledamo in zamenjamo vse obrabljene dele, odpravimo karoserijske poškodbe, izpopolnimo info-zabavni sistem, pogon in baterije, skratka, vozilo ne le osvežimo, temveč moderniziramo.
Takšno rabljeno vozilo je bistveno kakovostnejše od drugih rabljenih vozil na trgu, zato dosega tudi višjo prodajno ceno in pri novem kupcu začne svoje drugo življenjsko obdobje ter mogoče čez nekaj let še tretjega. Toda to še ni vse. Po koncu življenjske dobe poskušamo čim več delov vozila reciklirati, posamezni gradniki, na primer baterije električnih vozil, pa dobijo novo vlogo – osvežimo jih in vgradimo v sisteme hrambe električne energije sončnih elektrarn.
Pa je moč vsa vaša vozila »nadgraditi«?
Žal ne, smo pa v zadnjih letih temu namenili veliko pozornosti, zato so nadgradnje mogoče predvsem pri električnih vozilih. Bodo pa vsi naši modeli, ki bodo na trg prišli v letih 2025 in 2026, tehnološko nadgradljivi in tako še bolje pripravljeni na prihodnost.
Kako pa je skozi vaše oči videti prihodnost avtomobilizma?
Naše konceptno vozilo Renault Scenic Vision pooseblja vse, za kar želimo, da avtomobil postane v naslednjem desetletju. Ta koncept ima vse elemente preobrazbe. Prinaša pomenljive inovacije na ravni pogona, saj ga žene elektromotor z navitim rotorjem brez uporabe elementov redkih zemelj, ki mu je dodan še sklop za pridobivanje električne energije iz vodika. Vodik je v tem primeru v vlogi podaljševalnika dosega, saj nekajminutni postanek na črpalki vozilu doda poltretji kilogram vodika, ki podaljša doseg za okoli dvesto kilometrov.
Tudi sicer se Renault Scenic Vision osredotoča na napredno zasnovo in funkcije, s katerimi mobilnost pelje v novo, trajnostno naravnano dobo. Uporablja predvsem reciklirane materiale in takšne, ki jih je mogoče reciklirati. Petindevetdeset odstotkov materialov konceptnega vozila, vključno z baterijo, je mogoče reciklirati. Sedemdeset odstotkov materialov v konceptnem vozilu pa je že recikliranih, od tega so vsi materiali, ki so v stiku s potniki, reciklirani. Zelo veliko smo se ukvarjali tudi z izkušnjami voznika in potnikov.
Avtomobili že dolgo niso več le strojne platforme, temveč vse večjo vlogo dobiva programska oprema, vozila postajajo del storitev.
Kakšna bo torej nova uporabniška izkušnja?
Usmerjena bo v človeka. Kot ključne inovacije bi izpostavil izjemne varnostne sisteme, ki skrbijo za aktivno varnost potnikov in okolice. Tudi v notranjosti inovacij ne manjka – spremenjen vmesnik upravljanja in več steklenih površin povečajo preglednost iz vozila, kar tudi pripomore k večji varnosti. Svojevrstna nadgradnja na področju udobja pa je inovativen zvočni sistem, vgrajen v vsak sedež – vsak od štirih potnikov lahko posluša svojo glasbo, s katero ne moti drugih.
Sam bi od vozila prihodnosti pričakoval tudi, da bo avtonomno. Vaš koncept ima še vedno vgrajen volan – mar prihodnost ne prinaša samovozečih vozil?
To pa zato, ker je ta koncept usmerjen v bližnjo prihodnost. Avtonomnih vozil celotna industrija ne pričakuje pred letom 2030. Pa ne zato, ker jih ne bi znala narediti. Že danes imamo večino tehnologij, ki nam omogočajo, da avtomobil vozi sam – v urejenih razmerah sam pospešuje, zavira, drži smer …
Do avtonomnih vozil manjkajo drugi elementi, predvsem pametna prometna infrastruktura, ki bo znala komunicirati z njimi, ter urejena zakonodaja. Kdo bo odgovoren za napake samovozečih vozil? Danes je vendarle voznik tisti, ki je odgovoren, saj v vsakem trenutku lahko prevzame nadzor nad pametnimi pomagali v vozilu – za to pa potrebuje tudi volan.
Toda svet se spreminja. Ljudje drugače dojemamo vozila in mobilnost. Katere spremembe se bodo po vašem mnenju ohranile?
Največja sprememba bo najbrž to, da bo vse manj lastništva vozil med ljudmi, mobilnost bo postala neke vrste naročniška storitev. Na to se pripravljamo tudi v Renaultu, v katerem smo v okviru blagovne znamke Mobilize zasnovali sodobne storitve mobilnosti. Te bodo v prihodnjih letih, ko bo ta trg dozorel, na voljo tudi v Sloveniji.
V bistvu v prihodnje ne boste več kupili avtomobila, temveč se naročili na storitev mobilnosti, v okviru katere boste izbrali želeni razred vozila in zanj plačevali naročnino. Naročnina pa bo obsežna, saj bo krila tako vzdrževanje vozila ponudnika, nadgradnje, energijo (vozila bodo električno gnana).
Takšen poslovni model je za stranko precej prijaznejši, še posebno v času negotovosti, saj dobi brezskrbno mobilnost kot storitev, ki jo lahko prilaga svojim potrebam – tudi predčasno vrne oziroma zamenja vozilo za večje ali manjše.
Ceste so polne vozil. Ste v okviru tehnološke preobrazbe razmišljali tudi o selitvi »v nebo«?
Ne, ostajamo trdno na tleh. (Smeh.)
Vsekakor pa občudujemo podjetja, ki se lotevajo konceptov s področja zračnega prometa.
