Inteligentni cestni sistemi za večjo prometno varnost

Na slovenskih cestah se je lani zgodilo 17.050 prometnih nesreč oziroma 14 odstotkov več kot v letu 2020. Pri tem je umrlo 114 oseb oziroma 34 več kot v letu 2020 (43 odstotkov več). Število umrlih je bilo lani največje v zadnjem petletnem obdobju oziroma največje po letu 2016, ko je umrlo 130 oseb, kažejo podatki Javne agencije RS za varnost prometa.

Največ oseb, in sicer 74, je umrlo med majem in septembrom lani, v času obsežnejšega sproščanja protikoronskih ukrepov. Ta številka predstavlja kar 64 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah v lanskem letu. Medtem ko je bilo v preteklih letih največje število umrlih med vozniki osebnih vozil, je bilo v letu 2021 največje pri voznikih enoslednih motornih vozil. Umrlo jih je 34 oziroma 55 odstotkov več kot leta 2020. Število hudo telesno poškodovanih se je v primerjavi z letom 2020 povečalo za 16, delež lažje poškodovanih pa za 13 odstotkov.

Lani so zabeležili poslabšanje prometne varnosti v primerjavi z letom 2020 v vseh kategorijah. Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa se je lani največ prometnih nesreč zgodilo na cestah v naselju, in sicer 11.054 oziroma 65 odstotkov vseh nesreč, in na regionalnih državnih cestah, in sicer 2289 oziroma 13 odstotkov. Sledijo avtoceste in hitre ceste s 1895 prometnimi nesrečami (11 odstotkov).

Največ smrtnih žrtev med ranljivimi udeleženci prometa

Skupno število umrlih ranljivih udeležencev cestnega prometa (vozniki in potniki enoslednega motornega vozila, pešci, kolesarji in vozniki trikolesa) je bilo v letu 2021 60 oziroma 53 odstotkov vseh umrlih. In kot navajajo v omenjeni agenciji, je lanski delež umrlih ranljivih udeležencev prometa največji v zadnjem petletnem obdobju.

Med glavnimi vzroki nesreč v letu 2021 na agenciji izpostavljajo nepravilen premik z vozilom, neprilagojeno hitrost in nepravilno stran oziroma smer vožnje. Glavni vzroki za nesreče s smrtnim izidom pa so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Število umrlih na 10.000 prebivalcev je bilo lani največje v pomurski, obalno-kraški ter v goriški statistični regiji, najmanjše pa v zasavski ter v osrednjeslovenski regiji.

Za povečanje prometne varnosti v naseljih

In prav za povečanje prometne varnosti je Zavarovalnica Triglav že osmič združila moči z občinami in lokalnimi skupnostmi v vseslovenskem projektu Skupaj za prometno varnost. Kot kažejo podatki, se največ prometnih nesreč zgodi v naseljih, kjer so pogosti najranljivejši udeleženci pešci, najpogostejša vzroka pa sta po navadi neprilagojena hitrost in nepravilen premik z vozilom.

»Teh izzivov v prometu se lotevamo s postavitvijo inteligentnih cestnih sistemov že od leta 2015. Doslej smo v sklopu akcije Skupaj za prometno varnost skupaj z občinami po celotni Sloveniji postavili že 81 prikazovalnikov hitrosti Vi vozite. Z merjenjem pred postavitvijo in po njej smo ugotovili, da s prikazovalniki in z njimi povezanimi aktivnostmi lahko do 7,3 odstotka zmanjšamo število prehitrih voznikov. V letošnjem razpisu je bilo občinam na voljo sofinanciranje 12 prikazovalnikov hitrosti,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav.

Na nekaterih lokacijah so v preteklih letih že izvedli meritve hitrosti prometa pri ugasnjenih in prižganih prikazovalnikih hitrosti Vi vozite. Kot pojasnjujejo, so rezultati pokazali, da se je delež prehitrih voznikov ob prižganem prikazovalniku v povprečju zmanjšal za pet odstotkov.

Sistemi za preprečitev trkov

V največji slovenski zavarovalnici so postavili tudi več kot 60 sistemov COPS, to je varnostnih sistemov za preprečevanje trkov (ang. Collision Preventing Safety System). Ti sistemi preprečujejo trke na treh kritičnih mestih v prometu: na nepreglednih cestnih odsekih (COPS@road), na prehodih za pešce (COPS@zebra) in na nivojskih prehodih, kjer cesta prečka železniške tire (COPS@rail). Na odsekih, ki jih varujejo sistemi COPS@road, se je število nesreč zmanjšalo kar za 80 odstotkov.

»Poleg tega, da opozarjajo, enote sistema COPS beležijo tudi prometno statistiko, kar omogoča spremljanje rezultatov ter nadaljnje ukrepe za povečanje varnosti in optimizacijo prometnega režima, če je to potrebno. Meritve pri sistemu COPS@rail na treh nivojskih prehodih so leto po postavitvi pokazale, da povprečen voznik ob navadni tabli zmanjša hitrost za 17 odstotkov, po namestitvi opozorilnega sistema pa se je hitrost zmanjšala povprečno za 25 odstotkov. Največje hitrosti vozil pred prečkanjem železniških tirov na teh prehodih pa so se skupno zmanjšale celo za 38 odstotkov.«

V proces lociranja najbolj kritičnih točk v lokalnih skupnostih so letos v Zavarovalnici Triglav vključili tudi analizo z aplikacijo drajv, ki jo na mesečni ravni redno uporablja več kot 50.000 uporabnikov, dnevno pa je posnetih več kot 20.000 voženj. Uporabniki aplikacije, ki so lani prepeljali skupno več kot 200 milijonov kilometrov, tako prispevajo k odkrivanju nevarnejših cestnih odsekov z vidika hitrosti, pravijo v zavarovalnici in dodajajo, da tudi s tem prispevajo svoj delež k izboljšanju prometne varnosti vseh udeležencev.