Izobraževalni sistem že vzgaja strokovnjake za pametna mesta
Razumevanje urbanih potreb zahteva širok, interdisciplinaren spekter ved, praktičnih znanj in veščin
Odpri galerijo
Maribor, mesto, ki išče pametne rešitve za prebivalstvo, ponuja izobraževalni program Menedžment pametnih mest. FOTO Tadej Regent/Delo
Tehnološki razvoj in digitalizacija vsakdanjega življenja vnašata nove izzive tudi na trg dela. Rojevajo se potrebe po novih znanjih in veščinah in novih poklicih. Na seznamih poklicev prihodnosti je obilica takih, ki so povezani z računalništvom, IKT, visoko tehnologijo, ki se bo globoko zajedla v naše življenjsko okolje. Potrebam mora slediti izobraževalni sistem. Kje naj sicer najdemo na primer strokovnjake za pametna mesta in avtomatizirane zgradbe?
Zasledili smo dvoje ciljanih usposabljanj s tega področja: strokovnjake za pametna mesta in skupnosti izobražuje mariborska fakulteta Doba, ki že 21 let izvaja študij na daljavo, v Šolskem centru Novo mesto pa nastaja poseben program za strokovnjake za avtomatizacijo stavb.
Direktorica Dobe Jasna Dominko Baloh pojasnjuje, da je magistrski program Menedžment pametnih mest edini tovrsten program v Sloveniji in jugovzhodni Evropi: »Program ponuja razumevanje urbanih vprašanj na podlagi širokega, interdisciplinarnega spektra ekonomskih in poslovnih ved, sociologije, prostorskih, tehničnih in naravoslovnih ved ter pridobitev praktičnih znanj in sposobnost uporabe orodij za sooblikovanje razvoja mesta v sodelovanju z njegovimi prebivalci. Obvezni del programa so tudi občasna srečanja oziroma terenske vaje, v okviru katerih si študentje ogledajo primere dobrih praks razvoja in upravljanja pametnih mest.«
Način študija je praktično naravnan: študentje pri vsakem predmetu pripravljajo projekte za prenos dobre prakse v lokalno okolje ali v podjetje. Pri tem sodelujejo s Skupnostjo občin Slovenije, z nekaterimi občinami in s podjetji. Po koncu študija so diplomanti opremljeni z interdisciplinarnimi znanji, sposobni so voditi zahtevne projekte na področju urbanega razvoja pametnih skupnosti z vključevanjem prebivalcev.
Program so na Dobi razvili v povezavi z izvrstnimi strokovnjaki za oblikovanje koncepta pametne skupnosti, saj so ugotovili, da manjka nekdo, ki bi bil sposoben povezovati različne strokovnjake, interese in rešitve pri razvoju pametnega mesta.
Šolanje že končuje prva generacija diplomantov. Kot poudarja Dominko Balohova, so njihovi študentje in diplomanti predvsem »pionirji« na področju pametnih mest v svojem delovnem okolju. Če posameznik pride v organizacijo ali skupnost, ki spodbuja nadaljnji razvoj, ima izjemne možnosti za karierni razvoj. V težjem položaju pa je tisti, ki je odvisen predvsem od lastne iniciative, delodajalec pa je pasiven. Zato je bistveno, da se povezujejo z drugimi v Sloveniji. »Enotno sporočilo vseh dobrih praks in strokovnjakov skozi program pa je, da so na prvem mestu ljudje, šele nato tehnologija, ki podpre in omogoči uresničitev želja prebivalcev po boljšem življenju.«
Šolski center Novo mesto pa naj bi že letos zagnal Program za strokovnjake za avtomatizacijo zgradb. To je krajši program (obsega 180 ur izobraževanja v šoli in 240 ur praktičnega izobraževanja pri delodajalcu, torej ga je mogoče izpeljati ob delu v nekaj mesecih), namenjen izpopolnjevanju študentov po končani višji strokovni šoli (VSŠ), in sicer tistih, ki so končali smeri mehatronika, strojništvo, elektronika, energetika ali informatika. Z njim kandidati ne pridobijo višje stopnje izobrazbe, ampak novo poklicno kvalifikacijo. Vključuje znanja s področja vodenja delovnih procesov, električnih in strojnih inštalacij, izvajanja inštalacijskih sistemov za avtomatizacijo zgradb in njihovega programiranja, predvsem nastavljanja parametrov za zagotavljanje osnovne funkcionalnosti zgradbe.
Pomembno vlogo pri pisanju programa, ki nastaja v sodelovanju s partnerji iz Hrvaške in Italije, so imeli delodajalci, ki so opredelili delovne naloge, spretnosti in znanja. Skupaj so izdelali poklicni profil, ki je bil osnova za nastanek programa. Znanja, ki jih potrebuje strokovnjak za avtomatizacijo zgradb, je sicer mogoče pridobiti na različnih študijskih smereh (od informatike, telekomunikacij, elektronike, energetike, mehatronike, strojništva …), noben program pa ni ponujal celotnega paketa znanj in veščin, ki jih mora usvojiti strokovnjak za avtomatizacijo zgradb, pojasni razloge ustvarjalcev predavatelj na višji strokovni šoli šolskega centra Novo mesto in vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra Mitja Veber.
V slovenski skupini so sicer sodelovali predstavniki Centra za poklicno izobraževanje Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško in Šolskega centra Novo mesto. Sicer pa je vsak partner pripravil svoj nacionalni program, ki je usklajen z zakonodajo in izobraževalnim sistemom v njegovi državi. Določene dele nacionalnih programov bodo poenotili in to bo skupni program držav partneric, ki bo omogočal mednarodno izmenjavo študentov in predavateljev.
Na fakulteti Doba so primerjali uvajanje digitalne pameti oziroma visokotehnoloških rešitev v mesta z dobrimi praksami iz tujine. Običajno lahko take rešitve odpravijo številne težave sodobnih mest, ni pa nujno. Neredko izhajajo namesto iz problema – iz tehnologije. Na trgu se pojavi storitev in načrtovalci jo vključijo, čeprav je mesto v resnici ne potrebuje. »In zato, ker v nekaterih primerih ponudniki tehnologije mestom prodajajo rešitve za probleme, ki to niso, je pristop pametnega mesta tudi tarča kritik,« nekoliko obrne gledišče dr. Aidan Cerar, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora ter visokošolski učitelj na Dobi.
Opaža, da so v Sloveniji prakse vpeljevanja pametnih rešitev na ta področja zelo različne, saj je definicija pametnega mesta precej široka. »Na splošno lahko rečemo, da so slovenska mesta pri tem počasna. Kar pa sploh ni slabo. Velikokrat se izkaže, da prehitro vpeljevanje tehnoloških rešitev problemov ne reši, morda celo ustvari nove, hkrati pa se zažre v omejena občinska sredstva. Zato je dobro biti nekoliko previdnejši, še posebej ker vpeljevanje pametnih tehnologij lahko trči ob varovanje osebnih podatkov.«
Pametna mobilnost v pametnem mestu
Med področji, kjer se Slovenci pri tovrstnih projektih vidimo kot dokaj močne, je prav mobilnost. Zelo dobro na primer sprejemamo sisteme izposoje koles, vendar kolesarska infrastruktura le težko sledi povečanju števila kolesarjev. To po Cerarju kaže, da je vzporedno z novimi rešitvami treba še naprej izvajati preverjene ukrepe, kot je gradnja varnih in udobnih kolesarskih povezav.
Ali imamo v Sloveniji vse potrebne resurse za preoblikovanje mest v pametna? Aidan Cerar pojasni: »Predvsem je pomembno, da upoštevamo potrebe in želje prebivalcev. To, da so mesta ljudje, ki v mestu živijo, namreč ni samoumevno. V prejšnjem stoletju so gradili mesta za avtomobile – vpadnice, obvoznice, notranji in zunanji obroči in podobni ukrepi so se kazali kot odlična rešitev, a je bilo z leti težav s prometom več, ne pa manj. Pri pametnih mestih ne smemo ponoviti iste napake in vse pozornosti nameniti električni ali avtonomni vožnji po mestu, ampak moramo graditi mesta, v katerih bodo ljudje dobro in radi živeli. Za to pa bolj kot visoko tehnologijo potrebujemo stanovanja, ulice, trge in parke. In skupnosti.«
Veber je zadovoljen z delom slovenske skupine, ki je v večini delovnih paketov prva pripravila metodologijo, predlog in delovna izhodišča, sicer pa delo na projektu teče kot drugje, »ko imate vlečne konje, srednji razred in imena na plačilni listi«. Je pa sogovornik kritičen do delodajalcev: »Ves čas trobijo, kakšne kadre bi morale dostaviti izobraževalne institucije, ko pa jih želimo vključiti v pripravo programa, jih je pripravljenih sodelovati dokaj malo. Ko, denimo, pripravimo program s pentljo na dokumentu, si ne vzame nihče pol dneva prostega časa za kritično presojo in povratne informacije.«
Program morata potrditi še resorno ministrstvo in strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje. In kakšno zanimanje pričakujejo? Za začetek naj bi v regiji napolnili eno skupino z do 15 študenti. Denar za financiranje je zagotovljen do konca leta 2022 iz programa Munera. »Čeprav gre pri izpopolnjevanjih za državne izobraževalne programe, financiranje še ni rešeno sistematično. Osebno bi štel program za uspešen, če bi do konca leta 2022 izpeljali njegovo potrditev in sestavili dve dobro zasedeni skupini,« sklene Veber.
Zasledili smo dvoje ciljanih usposabljanj s tega področja: strokovnjake za pametna mesta in skupnosti izobražuje mariborska fakulteta Doba, ki že 21 let izvaja študij na daljavo, v Šolskem centru Novo mesto pa nastaja poseben program za strokovnjake za avtomatizacijo stavb.
Direktorica Dobe Jasna Dominko Baloh pojasnjuje, da je magistrski program Menedžment pametnih mest edini tovrsten program v Sloveniji in jugovzhodni Evropi: »Program ponuja razumevanje urbanih vprašanj na podlagi širokega, interdisciplinarnega spektra ekonomskih in poslovnih ved, sociologije, prostorskih, tehničnih in naravoslovnih ved ter pridobitev praktičnih znanj in sposobnost uporabe orodij za sooblikovanje razvoja mesta v sodelovanju z njegovimi prebivalci. Obvezni del programa so tudi občasna srečanja oziroma terenske vaje, v okviru katerih si študentje ogledajo primere dobrih praks razvoja in upravljanja pametnih mest.«
Magistrski program Menedžment pametnih mest, ki ga izvaja mariborska fakulteta Doba, je edini tovrsten program v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. FOTO Tadej Regent/Delo
Povezovalci
Način študija je praktično naravnan: študentje pri vsakem predmetu pripravljajo projekte za prenos dobre prakse v lokalno okolje ali v podjetje. Pri tem sodelujejo s Skupnostjo občin Slovenije, z nekaterimi občinami in s podjetji. Po koncu študija so diplomanti opremljeni z interdisciplinarnimi znanji, sposobni so voditi zahtevne projekte na področju urbanega razvoja pametnih skupnosti z vključevanjem prebivalcev.
Program so na Dobi razvili v povezavi z izvrstnimi strokovnjaki za oblikovanje koncepta pametne skupnosti, saj so ugotovili, da manjka nekdo, ki bi bil sposoben povezovati različne strokovnjake, interese in rešitve pri razvoju pametnega mesta.
Na Dobi končuje šolanje prva generacija menedžerjev za pametna mesta.
Potrebujemo kader, ki bo znal povezovati različna znanja in rešitve.
Novomeščani so se sestave programa lotili skupaj s Hrvati in Italijani.
Potrebujemo kader, ki bo znal povezovati različna znanja in rešitve.
Novomeščani so se sestave programa lotili skupaj s Hrvati in Italijani.
Šolanje že končuje prva generacija diplomantov. Kot poudarja Dominko Balohova, so njihovi študentje in diplomanti predvsem »pionirji« na področju pametnih mest v svojem delovnem okolju. Če posameznik pride v organizacijo ali skupnost, ki spodbuja nadaljnji razvoj, ima izjemne možnosti za karierni razvoj. V težjem položaju pa je tisti, ki je odvisen predvsem od lastne iniciative, delodajalec pa je pasiven. Zato je bistveno, da se povezujejo z drugimi v Sloveniji. »Enotno sporočilo vseh dobrih praks in strokovnjakov skozi program pa je, da so na prvem mestu ljudje, šele nato tehnologija, ki podpre in omogoči uresničitev želja prebivalcev po boljšem življenju.«
Strokovnjaki za avtomatizacijo stavb se bodo urili v Novem mestu. FOTO Blaž Samec/Delo
V partnerstvu s Hrvati in Italijani
Šolski center Novo mesto pa naj bi že letos zagnal Program za strokovnjake za avtomatizacijo zgradb. To je krajši program (obsega 180 ur izobraževanja v šoli in 240 ur praktičnega izobraževanja pri delodajalcu, torej ga je mogoče izpeljati ob delu v nekaj mesecih), namenjen izpopolnjevanju študentov po končani višji strokovni šoli (VSŠ), in sicer tistih, ki so končali smeri mehatronika, strojništvo, elektronika, energetika ali informatika. Z njim kandidati ne pridobijo višje stopnje izobrazbe, ampak novo poklicno kvalifikacijo. Vključuje znanja s področja vodenja delovnih procesov, električnih in strojnih inštalacij, izvajanja inštalacijskih sistemov za avtomatizacijo zgradb in njihovega programiranja, predvsem nastavljanja parametrov za zagotavljanje osnovne funkcionalnosti zgradbe.
Strokovnjake za pametna mesta in skupnosti izobražuje mariborska fakulteta Doba, v Šolskem centru Novo mesto pa nastaja poseben program za strokovnjake za avtomatizacijo stavb.
Pomembno vlogo pri pisanju programa, ki nastaja v sodelovanju s partnerji iz Hrvaške in Italije, so imeli delodajalci, ki so opredelili delovne naloge, spretnosti in znanja. Skupaj so izdelali poklicni profil, ki je bil osnova za nastanek programa. Znanja, ki jih potrebuje strokovnjak za avtomatizacijo zgradb, je sicer mogoče pridobiti na različnih študijskih smereh (od informatike, telekomunikacij, elektronike, energetike, mehatronike, strojništva …), noben program pa ni ponujal celotnega paketa znanj in veščin, ki jih mora usvojiti strokovnjak za avtomatizacijo zgradb, pojasni razloge ustvarjalcev predavatelj na višji strokovni šoli šolskega centra Novo mesto in vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra Mitja Veber.
V slovenski skupini so sicer sodelovali predstavniki Centra za poklicno izobraževanje Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško in Šolskega centra Novo mesto. Sicer pa je vsak partner pripravil svoj nacionalni program, ki je usklajen z zakonodajo in izobraževalnim sistemom v njegovi državi. Določene dele nacionalnih programov bodo poenotili in to bo skupni program držav partneric, ki bo omogočal mednarodno izmenjavo študentov in predavateljev.
Tudi pri pametnih mestih hiteti počasi in preudarno
Na fakulteti Doba so primerjali uvajanje digitalne pameti oziroma visokotehnoloških rešitev v mesta z dobrimi praksami iz tujine. Običajno lahko take rešitve odpravijo številne težave sodobnih mest, ni pa nujno. Neredko izhajajo namesto iz problema – iz tehnologije. Na trgu se pojavi storitev in načrtovalci jo vključijo, čeprav je mesto v resnici ne potrebuje. »In zato, ker v nekaterih primerih ponudniki tehnologije mestom prodajajo rešitve za probleme, ki to niso, je pristop pametnega mesta tudi tarča kritik,« nekoliko obrne gledišče dr. Aidan Cerar, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora ter visokošolski učitelj na Dobi.
Opaža, da so v Sloveniji prakse vpeljevanja pametnih rešitev na ta področja zelo različne, saj je definicija pametnega mesta precej široka. »Na splošno lahko rečemo, da so slovenska mesta pri tem počasna. Kar pa sploh ni slabo. Velikokrat se izkaže, da prehitro vpeljevanje tehnoloških rešitev problemov ne reši, morda celo ustvari nove, hkrati pa se zažre v omejena občinska sredstva. Zato je dobro biti nekoliko previdnejši, še posebej ker vpeljevanje pametnih tehnologij lahko trči ob varovanje osebnih podatkov.«
Pametna mobilnost v pametnem mestu
Med področji, kjer se Slovenci pri tovrstnih projektih vidimo kot dokaj močne, je prav mobilnost. Zelo dobro na primer sprejemamo sisteme izposoje koles, vendar kolesarska infrastruktura le težko sledi povečanju števila kolesarjev. To po Cerarju kaže, da je vzporedno z novimi rešitvami treba še naprej izvajati preverjene ukrepe, kot je gradnja varnih in udobnih kolesarskih povezav.
Ali imamo v Sloveniji vse potrebne resurse za preoblikovanje mest v pametna? Aidan Cerar pojasni: »Predvsem je pomembno, da upoštevamo potrebe in želje prebivalcev. To, da so mesta ljudje, ki v mestu živijo, namreč ni samoumevno. V prejšnjem stoletju so gradili mesta za avtomobile – vpadnice, obvoznice, notranji in zunanji obroči in podobni ukrepi so se kazali kot odlična rešitev, a je bilo z leti težav s prometom več, ne pa manj. Pri pametnih mestih ne smemo ponoviti iste napake in vse pozornosti nameniti električni ali avtonomni vožnji po mestu, ampak moramo graditi mesta, v katerih bodo ljudje dobro in radi živeli. Za to pa bolj kot visoko tehnologijo potrebujemo stanovanja, ulice, trge in parke. In skupnosti.«
Za začetek ena skupina
Veber je zadovoljen z delom slovenske skupine, ki je v večini delovnih paketov prva pripravila metodologijo, predlog in delovna izhodišča, sicer pa delo na projektu teče kot drugje, »ko imate vlečne konje, srednji razred in imena na plačilni listi«. Je pa sogovornik kritičen do delodajalcev: »Ves čas trobijo, kakšne kadre bi morale dostaviti izobraževalne institucije, ko pa jih želimo vključiti v pripravo programa, jih je pripravljenih sodelovati dokaj malo. Ko, denimo, pripravimo program s pentljo na dokumentu, si ne vzame nihče pol dneva prostega časa za kritično presojo in povratne informacije.«
Preberite še:
Strateško upravljanje mobilnosti je naložba v prihodnost
Poiskati moramo rešitve, ki so dobre za Slovenijo
Strateško upravljanje mobilnosti je naložba v prihodnost
Poiskati moramo rešitve, ki so dobre za Slovenijo
Program morata potrditi še resorno ministrstvo in strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje. In kakšno zanimanje pričakujejo? Za začetek naj bi v regiji napolnili eno skupino z do 15 študenti. Denar za financiranje je zagotovljen do konca leta 2022 iz programa Munera. »Čeprav gre pri izpopolnjevanjih za državne izobraževalne programe, financiranje še ni rešeno sistematično. Osebno bi štel program za uspešen, če bi do konca leta 2022 izpeljali njegovo potrditev in sestavili dve dobro zasedeni skupini,« sklene Veber.
