Ko nam tehnologija olajša življenje

Cilj je poiskati tehnologijo, ki najbolj ustreza posamezniku oziroma posameznim podjetjem.
Fotografija: Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija z razpravljalcema na konferenci Mobilnost Andrejem Brglezem (na desni) in. Klemnom Furlanom. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija z razpravljalcema na konferenci Mobilnost Andrejem Brglezem (na desni) in. Klemnom Furlanom. FOTO: Jure Eržen/Delo

5G je ključna tehnologija za industrijo 4.0, saj pomaga prerezati žice za bolj observabilne in odzivne industrijske procese, hkrati pa dosega zahtevna pričakovanja glede povezljivost. Seveda je vsem cilj poiskati tehnologijo, ki vsakemu najbolj ustreza, je bilo slišati na panelu na poslovni konferenci Mobilnost z naslovom Pametna mesta - Ko tehnologija olajša življenje.

Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka interneta stvari in inovacij v A1 Slovenija, poudarja, da sodelovanje vodi tudi v večjo inovativnost. V podjetju imajo vsa orodja za digitalne rešitve na enem mestu, in sicer od specifičnih aplikacij, naprav in vmesnikov (za napovedi porabe, upravljanje voznega parka, upravljanje s sredstvi, napovedno vzdrževanje in rešitve po meri) do platform (evropski oblak Exoscale je v naši lasti, platforma za strojno učenje BigMl, platforma Iot, varnost in povezljivost). Prednosti omenjenega so večji izkoristek sredstev, zmanjšanje stroškov, optimizacija procesov, varnost ter storitve in podpora).

»Skupina A1 Telekom Austria je vodilni ponudnik telekomunikacij v državah srednje in vzhodne Evrope in je evropska enota multinacionalne skupine América Móvil, enega od vodilnih ponudnikov telekomunikacijskih storitev na svetu. Skupina A1 Telekom Austria zagotavlja mobilne in fiksne storitve približno 26 milijonom uporabnikov na sedmih ključnih trgih v Srednji in Vzhodni Evropi, pri čemer na šestih trgih ponuja konvergentne storitve. Skupina je v večinski lasti multinacionalke América Móvil in s tem tudi del ene od vodilnih svetovnih telekomunikacijskih skupin. América Móvil ima približno 276 milijonov uporabnikov mobilnih storitev in 84 milijonov uporabnikov fiksnih storitev ter je s svojimi hčerinskimi podjetji prisoten v 25 državah Severne, Srednje in Južne Amerike ter v Evropi. Kot del skupine América Móvil ima Skupina A1 Telekom Austria koristi od ekonomije obsega in moči globalne korporacije, zaradi česar ima prednosti in lažje ustvarja sinergije tudi na področjih razvoja izdelkov, tehnologije in nabave.«

5G mnogo več kot le dodatna hitrost

Kot je še dejala Marjana Senčar Srdič, so različne tehnologije interneta stvari različna orodja, ki vsako služi svojemu namenu in se v določenem delu dopolnjujejo. »In zakaj naj bi nas zanimale – ker uporaba IoT povečuje tempo digitalizacije v gospodarstvu. Pomembno je izbrati pravo, glede na naše potrebe.«

Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija. FOTO: Jure Eržen/Delo
Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija. FOTO: Jure Eržen/Delo

Katera je najboljša tehnologija za brezžični internet stvari, kdaj naj katero uporabim, katera tehnologija je energetsko najmanj potratna ter katera antena je najprimernejša za mojo napravo, so najpogostejša vprašanja. »5G je mnogo več kot le dodatna hitrost. Prinaša dodano vrednost za podjetja in uporabnike. Lahko govorimo o trikotniku prednosti, ki jih prinaša. In sicer od igranja iger (morda ena najbolj očitnih uporabnosti 5G) – nosljive naprave za popolno podporo izkušnje (gibi in občutki) do možnosti povezave milijona naprav na način, da porabijo čim manj energije – razkopavanje infrastrukture vsake pol leta ne bi bilo dobro. Kaj pa razlika med NB-IoT in LTE-M - komercialno ga ponujamo edini v Sloveniji in to že več kot leto dni; pokrivanje 1:1 z LTE, kar je tako rekoč po vsem ozemlju Slovenije.«

Ob tem je predstavila primer uporabe 5G in edge clouda na Porschejevi preizkusni stezi Weissach v Nemčiji, kjer so vključeni naši kolegi, je dejala govorka. »Parkirišče: testni avtomobili z javnih cest parkirajo in prenesejo podatke prek 5G. Preizkusna steza: testni avtomobili vozijo po stezi in prenašajo podatke prek 5G v nadzorni center. Značilnosti takšnih primerov (5G in edge cloud) so, da podatki ne smejo zapustiti lokacije, količine podatkov so ogromne, poleg tega je zelo pomemben odzivni čas.

Ključna tehnologija za industrijo 4.0

Nekaj drži, še pravi Marjana Senčar Srdič, in sicer da je 5G ključna tehnologija za industrijo 4.0, saj pomaga prerezati žice za bolj observabilne in odzivne industrijske procese, hkrati pa dosega zahtevna pričakovanja glede povezljivosti. Tovarne so lahko radijsko zahtevna okolja, s hitrim premikanjem in velikimi kovinskimi ovirami. »Pri tesno povezanem področju – logistiki, je omogočen boljši nadzor vseh logističnih procesov, stalno spremljanje lokacije pošiljke in prenos obilne količine podatkov, kar bo brez dvoma pomenilo preboj v kakovosti logističnih storitev. Telekomunikacije vse bolj zares postajajo kritična infrastruktura. Tehnologija lahko uspe le, če rešuje neki problem. Zaradi tega 3D TV ni nikoli prav zaživela.«

Motor gospodarstva

5G je motor gospodarstva, in sicer na področju avtomobilov, transporta in logistike se uporablja za avtonomno vožnjo, digitalizacijo transporta in logistike, platooning, informacije na poti. Pri energetiki se uporablja za pametno odčitavanje, pametno energetsko omrežje, decentralizirano proizvodnjo. Pri skrbi za zdravje – robotika v oblaku za nadzorovano bivanje, kirurgija na daljavo in oddaljeni nadzor bolnikov. Pri medijih in zabavi pa se uporablja za virtualno/obogateno resničnost, masovne večosebne videoklice ter igre v realnem času in prostoru. Pri industriji 4.0/internet stvari se uporablja za nadzor kritičnih procesov, avtomatizacijo, komunikacijo med in znotraj podjetja, AMR, dronw; pri javnih storitvah/pametnih mestih in skupnostih pa za pametno družbo, javno varnost, alarmiranje v primeru katastrof in fiksni brezžični dostop (FWA).

Odločitev za zasebno mobilno omrežje

Na vprašanje, zakaj se odločiti za zasebno mobilno omrežje, Marjana Senčar Srdič odgovarja, da zato, ker je varno in ima močno zaščito z ločitvijo zasebnega prenosa podatkov od javnega mobilnega omrežja. Poleg tega ima večjo hitrost: 4G in 5G omogočata obsežno, visokozmogljivo radijsko pokritost v zaprtih prostorih in na prostem. Pa tudi več mobilnosti, kar pomeni brezhiben prehod med mobilnimi radijskimi postajami je osrednji element mobilnega radia. Obenem je tudi tako omrežje razširljivo in je prostore podjetja enostavno povezovati. Hkrati je pripravljeno na prihodnost, saj ga je mogoče razširiti na široko paleto storitev. »Je tudi osnova za povezano, digitalizirano, pametno proizvodnjo. Fleksibilnost in hitrost uvajanja brezžične tehnologije, performance, primerljive z optiko (zanesljivost, zakasnitve, pasovna širina) ter premium nivo varnosti. Možni so različni nivoji prioritet za različne kategorije uporabnikov ter seveda postavitev po meri za specifične potrebe posameznega podjetja.« Pri tem je še razložila, zakaj implementacija WiFi implementacija ni primerna, in sicer ker ni mobilnosti pri prehajanju od servisnega področja enega WiFi AP do drugega WiFi AP; robot se na meji mora ustaviti in preračunavati, kar pomeni zaostanke pri izvedbi nalog. »Možgani« znotraj robota in strežnik služijo le kot koordinator, kapaciteta je omejena in dogajajo se zakasnitve.

Brezžična povezava ni le primernejša za kompleksna proizvodna okolja, ampak je tudi veliko cenejša od žičnih nadgradenj linij. Zato so bile brezžične komunikacijske tehnologije kratkega dosega, kot sta Wi-Fi in bluetooth, v zadnjih nekaj letih široko sprejete v industriji. Vendar pa, kot je še povedala Marjana Senčar Srdič, niso primerne za primere uporabe, ki so občutljivi na izgubo paketov, zakasnitve in varnostna tveganja. Zasebna mobilna omrežja so rešitev za lokacije z visoko koncentracijo ljudi in strojev, geografsko so omejena na eno lokacijo stranke, so prilagojena rešitev, ki nudi najvišjo raven varnosti. Uporabna je za tovarne, elektrarne/vodo/kanalizacijo, rudarstvo/gradbišče, skladišče, letališče, železniško postajo, pristanišče, univerzo, raziskovalni laboratorij, zagonski inkubator, nakupovalno središče, bolnišnice, stadion, vojaške baze.

»Eno prvih zasebnih omrežij, ki smo ga postavljali s kolegi, je na mednarodnem letališču Dunaj in med drugim omogoča varnost: omrežje je fizično in logično ločeno od javnega omrežja, podatki so šifrirani. Tehnične značilnosti so network slicing: uporabniki in aplikacije so lahko optimirani, manjše zakasnitve; edge computing: promet uporabnikov nikoli ne zapusti območja ter Small Cells: hitre in zanesljive brezžične podatkovne povezave.«

5G testni laboratorij za podjetja in univerze

Poleg prej poudarjenih lastnosti 5G prinaša tudi nov avtomatizacijski proces, t. i. network slicing. »Eno fizično omrežje se logično razdeli na različne rezine, kjer je vsaka rezina optimizirana za različen namen uporabe. Zagotovljeni tehnični parametri, avtomatizirana orkestracija storitev, hitro, fleksibilno ustvarjanje ponudb brez napak, zagotavljanje in spremljanje ponudb. Primer je že prej omenjena ÖAMTC Teesdorf testna steza.«

Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija. FOTO: Jure Eržen/Delo
Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pri tem je predstavila še rešitve A1, ki omogočajo spremljanje in analizo različnih dejavnikov za boljše načrtovanje in upravljanje virov. »Mestna občina Koper – upravljanje mestne razsvetljave, odpadki, merjenje kvalitete zraka, klasifikacija prometa s prikazom na enotni nadzorni plošči; BTC City – upravljanje okoljskih kazalnikov: kvaliteta zraka in elektromagnetno valovanje; iPot; Pametni Maribor - Integrirano pilotno okolje trajnostne mobilnosti; Osijek, Rijeka, Zadar - multimodalni transport z digitalnimi rešitvami; Vukovar in Čiovo pametno parkiranje; A1 Campus Ivanićgrad - pametni prehodi za pešce; Osijek - mestna mobilna aplikacija; Beljak, Graz - spremljanje kvalitete zraka; v Grazu z mobilnimi postajami na tramvajih. Smo pa razvili tudi sistem bivalentne debetne kartice v odprti shemi. A1 Telekom Austria in prvi 5G stadion v Avstriji je Red Bull Arena v Salzburgu (sprejme 30.000 gledalcev) s 50 dodatnimi 5G antenami.«

Podjetjem in izobraževalnim ustanovam nudimo tudi 5G testni laboratorij, kjer lahko tudi slovenske univerze, podjetja in inovatorji preizkusijo 5G primere uporabe, je še povedala Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija.

Od vizije do odprte nacionalne mobilnostne rešitve

Na panelu pametna mesta – ko tehnologija olajša življenje je Andrej Rojc, skrbnik strank v Visa Europe za Slovenijo predstavil povezano potovanje – od vizije do odprte nacionalne mobilnostne rešitve. »Mesta si prizadevajo biti bolj vključujoča, bolj povezana in bolj odporna. Preoblikovanje mobilnosti v mestih s preprostimi, priročnimi in varnimi digitalnimi plačilnimi rešitvami.« Glavni ključni izzivi, s katerimi se danes soočajo operaterji mestne mobilnosti so dostopna infrastruktura, zaupanje vanjo, trajnost – pomislite, koliko izpustov puščajo avtomobili v kolonah – stroški in pričakovanja potrošnika, da gre brezskrbno na potovanje.

Naštete izzive nam pomaga reševati tudi digitalizacija. Kaj prehod na digitalno pomeni za mesta in vlade? »Izboljšana varnost plačil, bolj prijazna mesta z izboljšanim dojemanjem javnosti ter vpogledi na podlagi podatkov in storitev z dodano vrednostjo.« Kaj pomeni pa za operaterje urbane mobilnosti? Prihranek stroškov v višini 30 odstotkov ali več, če nam uspe skrčiti široko maloprodajno mrežo (za vsako pobrano gotovino imamo 14,5 centa stroškov in le 4,2 centa za brezgotovinsko plačevanje); povečano število potnikov ter integracijo in interoperabilnost. Za stranke pa to pomeni povečano zadovoljstvo, saj si lahko izberejo način plačila, brezstično plačevanje, ki je hitrejše, enostavnejše in bolj priročno. Vse to pa se lahko integrira s programi zvestobe in popustov.

Trije stebri vrednostne ponudbe Visa za mobilnost v mestih pa so Vodenje ekosistema (brezstično plačevanje »Tap-to-Ride«, potovanja z uporabo aplikacije za vožnjo in Visa pripravljena za tranzit), globalno strokovno znanje (specializirano svetovanje na trgu, zaupanja vredna blagovna znamka in globalni okvir) ter izdelki in storitve (rešitve za vnaprejšnje plačilo (Pay-In-Advance, PIA), zvestoba, analitika in inovativnost ter globalna obdelava plačil).

Brezstično plačevanje

Mobilnostne in transportne transakcije (MTT) –zelo prilagodljiva brezkontaktna rešitev za enomodalni in multimodalni prevoz ali pa t.i. Known Fare Transaction (KFT) oz. transakcija po znani ceni. Pri slednjem gre za prevoz z vozovnico po pavšalni ceni ali ceni, ki temelji na razdalji.

Platforma 'Visa Ready for Transit' je namensko zgrajena za podporo tehnološkim partnerjem in sistemskim integratorjem v sektorju mestne mobilnosti. V okviru programa so lahko izdelki in rešitve tretjih oseb certificirani za skladnost s funkcionalnimi in varnostnimi zahtevami Visa, je navedel Andrej Rojc. Imamo že več kot 140 partnerjev.

Več kot 75 mest po vsej Srednji in Vzhodni Evropi je že omogočilo brezstično plačevanje v javnem prevozu.

Odprti podatki

Marjana Senčar Srdič, pravi, da trenutno pokrivajo 50 odstotkov slovenskega ozemlja s 5G, do konca leta bodo prišli do 60 odstotkov. Moderator Klemen Furlan in Andrej Brglez, predsednik AMZS, sta postavila vprašanje glede pridobivanja podatkov o gibanju. Pri tem je Srdičeva odgovorila, da že ves čas zagovarjajo tudi odprtost podatkov in seveda tudi anonimiziranost podatkov, v skladu z zakonodajo. »S strani prometne varnosti in mobilnosti pa je potencial, da se vidi vsaka stranka (vsaka pika) in na ta način želimo, da bi se ljudje odrekli svoji anonimnosti v zameno za večjo varnost. Kaj lahko človeku v takem primeru ponudimo v zameno?« je dejal Brglez. Marjana Senčar Srdič je odgovorila, da je treba vedno upoštevati zakonodajo, GDPR, in ni nujno, da gremo v vsakem primeru na posameznika. Visa najbolj naslavlja ponudnike prevozov v mestih in mestne oblasti.

Aplikacija DRAJV kot mobilnostna platforma

Boštjan Kop, višji strokovnjak za inovacije in digitalno tehnologijo v Zavarovalnici Triglav, je predstavil aplikacijo DRAJV kot mobilnostno platformo, ki si jo je v zadnjih sedmih letih na mobilne telefone naložilo več kot 155.000 uporabnikov, pri čemer jo vsak mesec redno uporablja več kot 60.000 izmed njih; na dan je v povprečju posnetih več kot 20.000 voženj, doslej pa je bilo prevoženih že 950 milijonov kilometrov. Aplikacija je digitalni inštruktor vožnje. Med drugim prek senzorjev zaznava pospeševanje, zaviranje, sile v ovinku in tudi premik telefona. Uporabniki naše aplikacije so varnejši vozniki, zato lahko pridobijo tudi do 25-odstotni dodatni popust pri avtomobilskih zavarovanjih.

Boštjan Kop iz Zavarovalnice Triglav je predstavil aplikacijo DRAJV. FOTO: Jure Eržen/Delo
Boštjan Kop iz Zavarovalnice Triglav je predstavil aplikacijo DRAJV. FOTO: Jure Eržen/Delo

Sodelujemo s podjetjem Sygic. Razvoj aplikacije bo v prihodnosti usmerjen v uporabnost za najširši krog ljudi in temu primerno dodajajo nove funkcionalnosti, kot so prikaz omejitev hitrosti v realnem času, avtokamera Dashcam, integracija prometnih informacij, različne nagradne igre v sodelovanju ter druge metode tako imenovanih igrifikacij. V aplikaciji je prav tako mogoče enostavno skleniti ali podaljšati zavarovanje avtomobila in zavarovanje potovanj v tujino, s čimer aplikacija drajv vse bolj postaja tudi mobilnostna platforma. Starost avtomobilov na slovenskih cestah je deset let, zato prek naše aplikacije omogočamo tudi dostop do asistenčnih sistemov, zaradi česar ne potrebujejo novejšega avtomobila.

Aplikacija tudi za motoriste

V Zavarovalnici Triglav smo letos še dodatno razvili aplikacijo drajv, tako da jo zdaj lahko uporabljajo tudi motoristi. Omogoča spremljanje in izboljševanje voznih navad motoristov z analizo posnetih voženj, pri tem pa so za varno vožnjo lahko nagrajeni z do 15 odstotkov popusta pri zavarovanju. V okviru nadgradnje aplikacije smo posebno pozornost namenili algoritmu ocenjevanja voženj, ki smo ga zaradi specifike vožnje motornih koles ustrezno prilagodili na podlagi testiranj z inštruktorji varne vožnje na poligonu AMZS Centra varne vožnje Vransko in v različnih prometnih situacijah.

Skupaj za prometno varnost

Kot je še pojasnil Boštjan Kop, zavarovalnica s podjetjema Sipronika in Cops systems že osem let sodeluje v vseslovenskem projektu Skupaj za prometno varnost, v okviru katerega se občine lahko prijavijo na razpis za sofinanciranje sistemov za dvig prometne varnosti v lokalnih okoljih. »V osnovi gre za prikazovalnike hitrosti, ki voznike opozarjajo na primerno hitrost, a hkrati shranjujejo in obdelujejo zbrane podatke, analiza pa omogoča učinkovitejše ukrepe za zmanjševanje hitrosti.«

Boštjan Kop iz Zavarovalnice Triglav je predstavil aplikacijo DRAJV. FOTO: Jure Eržen/Delo
Boštjan Kop iz Zavarovalnice Triglav je predstavil aplikacijo DRAJV. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ugotavljamo, da se je delež prehitrih voznikov na 81 odsekih, kjer smo postavili prikazovalnike, skoraj povsod zmanjšal. Za zelo učinkovito rešitev v naseljih se je izkazalo tudi več kot 60 doslej postavljenih sistemov Cops. Ti preprečujejo trke na treh kritičnih mestih v prometu: na nepreglednih cestnih odsekih (COPS@road), na prehodih za pešce (COPS@zebra) in na nivojskih prehodih, kjer cesta prečka železniške tire (COPS@rail).

V letošnjem razpisu za sofinanciranje inteligentnih sistemov za dvig prometne varnosti v lokalnih okoljih smo uporabili tudi anonimizirane podatke, zbrane s pomočjo aplikacije drajv. Na podlagi prostorske analize podatkov o prekoračitvah hitrosti smo ugotovili, da so na nekaterih cestnih odsekih pogosteje presežene cestne omejitve, pri čemer smo posebno pozornost namenili lokacijam v okolici osnovnih šol in vrtcev, kjer se zadržujejo najranljivejši udeleženci v prometu.

Razpravljalec Klemen Furlan (prvi z leve), Boštjan Kop iz Zavarovalnice Triglav, Andrej Kotar iz Endave in Andrej Brglez, predsednik AMZS. FOTO: Jure Eržen/Delo
Razpravljalec Klemen Furlan (prvi z leve), Boštjan Kop iz Zavarovalnice Triglav, Andrej Kotar iz Endave in Andrej Brglez, predsednik AMZS. FOTO: Jure Eržen/Delo

Načrti za prihodnost

Načrti za prihodnost – naša vizija je, da aplikacija leta 2025 evolvira v mobilnostno platformo. Za to pa rabimo sodelovanje s partnerji in vsemi deležniki, ki se ukvarjajo s tem področjem, je še dejal Boštjan Kop.

Predsednik programskega sveta SRIP Pametna mesta in skupnosti in poslovni direktor za področje pametne družbe v Endavi Andrej Kotar je med drugim dejal, da uporabniki želijo optimalno storitev zanje. In kako pride do nje? V prevozih je multimodalni prevoz, vendar brez odprtih interoperabilnostnih standardih tega ni mogoče ponuditi. »Podjetja, če želijo ponujati sodobne storitve, rabijo tudi odprte interoperabilnostne standarde. EU se zaveda zaostanka za Azijo in ZDA v digitalizaciji.«

Kako doseči te standarde? »Lahko jih pomagamo kreirati v Sloveniji, ampak nastajajo na evropskem nivoju, saj hoče biti EU gonilna sila pametne družbe na temeljih sodelovanja.«

GRAFIKA: Delo
GRAFIKA: Delo

Komentarji: