Koncept mesta, ki po epidemiji ne bo več le pametno, ampak tudi varno
Posebna platforma bo povezala podatke, storitve in produkte ter do polnosti izkoristila potencial digitalizacije.
Odpri galerijo
Maribor je prvi med slovenskimi mesti stopil na pot uvajanja pametnih rešitev na področjih energetike, komunale, infrastrukture ter trajnostne mobilnosti. FOTO Tadej Regent/Delo
Pametno mesto ima več obrazov. Obstajajo različne definicije, predstojnik mariborskega Centra za pametna mesta in skupnosti prof. dr. Bojan Rosi ga na kratko opiše kot mesto, ki z uporabo tehnologije in pametnih pristopov prinaša boljše storitve in izboljšuje kakovost življenja v mestu. »Zavedati pa se je treba,« dodaja, »da bo trenutno epidemično stanje spremenilo tudi koncept pametnih mest, kjer ne bo več dovolj le 'smart', temveč bo nujno poleg tega vpeljati rešitve za 'safe' – varno, in to ne le v smislu vzpostavljanja reda in preprečevanja kriminalitete.«
Omenjeni center so v okviru Univerze v Mariboru (UM) ustanovili lani, in sicer kot platformo, ki bo povezovala različne deležnike (gospodarstvo, raziskovalne organizacije, mestne in občinske skupnosti idr.) in jih usmerjala v razvoj visokotehnoloških rešitev, skladnih s standardom ISO 37120, za kakovostnejše upravljanje mest in za prijetnejše bivanje ljudi. Z Bojanom Rosijem, sicer dekanom Fakultete za logistiko UM, ene od pobudnic ustanovitve centra, smo se pogovarjali o konceptu pametnega mesta, ciljih in rešitvah na posameznih področjih, stroških ...
Na katera področja življenja, v katere dejavnosti posega koncept pametnega mesta? »V grobem koncept pametnih mest zajema upravljanje prometa in transportnih sistemov, pametne mestne in mikro mobilnosti, logistike, zgraditev pametne infrastrukture, kamor uvrščamo med drugim energetsko in vodovodno omrežje ter upravljanje odpadkov, pametne zgradbe javnega pomena, pametno javno in državno upravljanje, pametne storitve od izobraževanja, zdravstva … in na koncu potrebujemo tudi pametnega meščana,« našteva Rosi. Osnovni cilj ekosistema na tej platformi je povezati podatke, storitve in produkte, ki nastanejo na posameznih področjih pametnega mesta, in tako maksimalno izkoristiti potencial digitalizacije.
Zadevo ponazori s pametnimi zabojniki za komunalne odpadke: Sodobna senzorika omogoča zaznavanje količine in vrste odpadkov. Zabojnik komunicira z voznikom oziroma vozilom, opozori ga, da bi ga bilo treba izprazniti. S protipožarno zaščito, nameščeno v zabojniku, je poskrbljeno tudi za varnost ravnanja z odpadki. Med dobrimi in preizkušenimi konkretnimi primeri pametnih rešitev navede Rosi polpotopne zabojnike slovenske izdelave, pametne števce za preskrbo z vodo in energenti, senzoriko v nadzoru prometa in v logistiki, zagotavljanju varnosti ljudi ipd.
Vse našteto so uspešne rešitve za posamezna področja v življenju mest. Tudi v prvih zamislih pametnega mesta so se pojavljale posamično. Eno za drugo bi lahko vpeljali dokaj hitro in z manjšimi stroški, z inovacijami znotraj podjetij, a cilja s tem ne bi dosegli, je prepričan sogovornik. »Razvoj pametnega mesta zahteva holistični pristop in skupno mestno platformo. Pri tem ne zagovarjam le enega ponudnika tehnoloških rešitev in podatkov, ker sta konkurenca in zagotavljanje varnosti podatkov nujna, vendar morajo biti podatki dosegljivi za različne pametne rešitve in se morajo znati povezovati,« pojasni Rosi; torej lahko samo celosten, interdisciplinaren pristop pripelje do inovativnega ekosistema, ki zagotavlja celovito in kakovostno upravljanje mest.
Od besed k dejanjem: v Mariboru, ki je kot prvo slovensko mesto stopil na pot uvajanja pametnih rešitev, so zamisli testirali na pilotnem projektu Smetanova ulica (kjer so tehnične fakultete UM). Na njej je po projektu nameščena pametna razsvetljava, zagotovljeno pametno dinamično parkiranje, zbiranje komunalnih odpadkov v pametnih zabojnikih, vgrajeni so pametni merilniki porabe vode in električne energije, predstavljen je sistem samopreskrbe in učinkovite rabe energije, polnilnice za e-vozila, pametne klopi in informativne table. Pridobljene podatke selektivno zbirajo in obdelujejo na pametni mestni platformi. Drugi podoben testni projekt je Pametna poslovna proizvodna cona Tezno, v kateri dela okoli 215 podjetij s 5000 zaposlenimi.
Kaj je s pametnimi rešitvami mogoče doseči na primer na področju mobilnosti? Cilj je ustvariti povezane transportne sisteme, ki omogočajo fleksibilnost in učinkovitost, pojasni Rosi: »S pomočjo interneta stvari in senzorike lahko postavimo pametna parkirna mesta, razširimo ponudbo mikro mobilnosti, vedno večji bo verjetno tudi poudarek na ustvarjanju 'walkable communities', torej varne sprehajalne in kolesarske infrastrukture, po možnosti čisto brez vozil, z urejenim javnim ekosistemom v interpovezanih soseskah, s hitrim dostopom do javnega ali mikro mobilnega ponudnika. Velik poudarek bo na urbanem planiranju ulic, opremljenih s pametno razsvetljavo, s pametnimi usmerjevalnimi tablami itd.«
Pri upravljanju prometa bo absolutno prednjačila pametna signalizacija, ki bo zmanjševala postanke avtomobilov in izpuste. Spremenjena bo mestna logistika, tihi dostavniki na alternativne pogone bodo omogočili nočne dostave po spremenjenih poteh.
Nadgradnja infrastrukture s pametnimi tehnologijami je velik finančni zalogaj, posebej za mesta z omejenimi proračuni. Dobrodošla opcija so javno-zasebna partnerstva in modeli, ki privabljajo zasebni kapital. A kljub nujnosti celostnega pristopa k načrtovanju mesta ni mogoče vsega postaviti na mah, ampak je treba najprej jasno opredeliti, kaj želimo doseči, nato pa preveriti, kakšne so možnosti in kaj je na voljo za uresničitev projekta.
Na vprašanje, kaj je ključno za zgraditev pametnih mest – denar, inovatorski potencial, sodobna tehnologija – Rosi odgovarja: podatki. »Rešitve so lahko dobre le takrat, ko imamo kvalitativne in kvantitativne podatke, pri čemer je večna dilema, katere in koliko podatkov o nas in našem vedenju lahko upravljavci zbirajo. Nadalje je treba zgraditi omrežje, ki bo te podatke smotrno in predvsem na varen način uporabljalo.« Seveda je pomembna tudi informacijsko-komunikacijska tehnologija, rešitve IoT (internet stvari), senzorika, investicije in inovacije (v tem smo Slovenci dobri).
Pametno mesto ni samo sebi namen, ampak služi izboljšanju kakovosti življenja meščanov, uporabnikov. Zasnovano mora biti tako, da omogoča uporabo tudi ranljivejšim skupinam, na primer starejšim in invalidom. Eno najnaprednejših v tem pogledu je Seul.
»Paket« pa bo popoln in učinkovit, če bodo tudi uporabniki pametni oziroma ozaveščeni, če bodo torej opremljeni z novimi znanji in veščinami in voljni prispevati k trajnostnemu razvoju. Kar pomeni, da se bodo morali tudi čemu odreči, na primer samostojni vožnji, ker je to energetsko potratno in obremenjuje okolje.
»Z digitalizacijo procesov in naprednim spremljanjem porabe ključnih virov lahko bistveno povečamo učinkovitost mest, ki so prijazna tako do okolja kot tudi do uporabnikov,« predstavlja poslanstvo Centra za pametna mesta in skupnosti, ki deluje v okviru Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP PMiS), njegova vodja dr. Nevenka Cukjati.
SRIP PMiS, ki ga koordinira Institut Jožef Stefan, povezuje 134 podjetij različnih velikosti, združenj, zavodov in razvojno-raziskovalnih ustanov iz vse Slovenije. Njegov poglavitni dosežek je, da je spodbudil sodelovanje deležnikov v šestih karakteristikah pametnega mesta, kot jih opredeljuje evropska iniciativa Smart Cities 3.0. To je preplet upravljanja, ekonomije, mobilnosti, okolja, ljudi in bivanja. V ta namen se je organiziral v šest industrijskih vertikal, ki jih prepletajo sodobne IKT-tehnologije.
Kaj je cilj sodelujočih podjetij? Razviti želijo izdelke, ki bodo konkurenčni na evropskem, kasneje pa tudi na globalnem trgu. »Izkušnje naših podjetij kažejo, da je mogoče na posameznih nišnih področjih zelo uspešno konkurirati le z odličnimi, kreativnimi in sodobnimi produkti in storitvami,« opaža Cukjatijeva. Torej je izziv najti take niše in razviti konkurenčne izdelke. Da so njihovi člani pri tem uspešni, dokazuje kopica uspešno izvedenih projektov, na primer iPOD, Nedo-Fleks, AI4energy, Genpse, PollFree, Improdova, 5G Varnost, Volta, Pakt …, še pravi.
Kje pa smo pri gradnji pametnih mest Slovenci? Po stopnji digitalizacije smo v evropskem povprečju, kar zadeva pametna mesta, pa ni uradnega podatka. Cukjatijeva glede na izkušnje iz stikov z drugimi sorodnimi institucijami opaža, »da kar uspešno sledimo najbolj naprednim, seveda na nekaterih področjih bolj, na drugih manj«.
V prihajajočem desetletju bo po njenem mnenju še večji poudarek na ogljični nevtralnosti mest v povezavi z zagotavljanjem visoke kakovosti življenja prebivalcev. Koncepti pametnih mest in samovozečih vozil, ki bodo povezljiva med seboj in z infrastrukturo ob cestah, bodo delovali v omrežjih 5G. V to omrežje se bo povezala še množica tipal z enotno infrastrukturo, ki bo medsebojno povezala različne IKT-sisteme v mestih. Prednost novih tehnologij omrežij 5G bodo bistveno krajši odzivni časi in možnost priključevanja velikega števila naprav.
Omenjeni center so v okviru Univerze v Mariboru (UM) ustanovili lani, in sicer kot platformo, ki bo povezovala različne deležnike (gospodarstvo, raziskovalne organizacije, mestne in občinske skupnosti idr.) in jih usmerjala v razvoj visokotehnoloških rešitev, skladnih s standardom ISO 37120, za kakovostnejše upravljanje mest in za prijetnejše bivanje ljudi. Z Bojanom Rosijem, sicer dekanom Fakultete za logistiko UM, ene od pobudnic ustanovitve centra, smo se pogovarjali o konceptu pametnega mesta, ciljih in rešitvah na posameznih področjih, stroških ...
Vsi na kolo za razvoj trajnostne mobilnosti FOTO Uroš Hočevar/Delo
Vse okoli nas
Na katera področja življenja, v katere dejavnosti posega koncept pametnega mesta? »V grobem koncept pametnih mest zajema upravljanje prometa in transportnih sistemov, pametne mestne in mikro mobilnosti, logistike, zgraditev pametne infrastrukture, kamor uvrščamo med drugim energetsko in vodovodno omrežje ter upravljanje odpadkov, pametne zgradbe javnega pomena, pametno javno in državno upravljanje, pametne storitve od izobraževanja, zdravstva … in na koncu potrebujemo tudi pametnega meščana,« našteva Rosi. Osnovni cilj ekosistema na tej platformi je povezati podatke, storitve in produkte, ki nastanejo na posameznih področjih pametnega mesta, in tako maksimalno izkoristiti potencial digitalizacije.
Zadevo ponazori s pametnimi zabojniki za komunalne odpadke: Sodobna senzorika omogoča zaznavanje količine in vrste odpadkov. Zabojnik komunicira z voznikom oziroma vozilom, opozori ga, da bi ga bilo treba izprazniti. S protipožarno zaščito, nameščeno v zabojniku, je poskrbljeno tudi za varnost ravnanja z odpadki. Med dobrimi in preizkušenimi konkretnimi primeri pametnih rešitev navede Rosi polpotopne zabojnike slovenske izdelave, pametne števce za preskrbo z vodo in energenti, senzoriko v nadzoru prometa in v logistiki, zagotavljanju varnosti ljudi ipd.
Mariborski Center za pametna mesta in skupnosti povezuje različne deležnike in jih usmerja v razvoj visokotehnoloških rešitev za kakovostnejše bivanje meščanov.
Sprejemljiv le celosten pristop
Vse našteto so uspešne rešitve za posamezna področja v življenju mest. Tudi v prvih zamislih pametnega mesta so se pojavljale posamično. Eno za drugo bi lahko vpeljali dokaj hitro in z manjšimi stroški, z inovacijami znotraj podjetij, a cilja s tem ne bi dosegli, je prepričan sogovornik. »Razvoj pametnega mesta zahteva holistični pristop in skupno mestno platformo. Pri tem ne zagovarjam le enega ponudnika tehnoloških rešitev in podatkov, ker sta konkurenca in zagotavljanje varnosti podatkov nujna, vendar morajo biti podatki dosegljivi za različne pametne rešitve in se morajo znati povezovati,« pojasni Rosi; torej lahko samo celosten, interdisciplinaren pristop pripelje do inovativnega ekosistema, ki zagotavlja celovito in kakovostno upravljanje mest.
Od besed k dejanjem: v Mariboru, ki je kot prvo slovensko mesto stopil na pot uvajanja pametnih rešitev, so zamisli testirali na pilotnem projektu Smetanova ulica (kjer so tehnične fakultete UM). Na njej je po projektu nameščena pametna razsvetljava, zagotovljeno pametno dinamično parkiranje, zbiranje komunalnih odpadkov v pametnih zabojnikih, vgrajeni so pametni merilniki porabe vode in električne energije, predstavljen je sistem samopreskrbe in učinkovite rabe energije, polnilnice za e-vozila, pametne klopi in informativne table. Pridobljene podatke selektivno zbirajo in obdelujejo na pametni mestni platformi. Drugi podoben testni projekt je Pametna poslovna proizvodna cona Tezno, v kateri dela okoli 215 podjetij s 5000 zaposlenimi.
• Razvoj pametnega mesta zahteva holistični pristop in skupno mestno platformo.
• Nadgradnja infrastrukture s pametno tehnologijo je velik finančni zalogaj.
• Opcija so javno-zasebna partnerstva in privabljanje zasebnega kapitala.
• Nadgradnja infrastrukture s pametno tehnologijo je velik finančni zalogaj.
• Opcija so javno-zasebna partnerstva in privabljanje zasebnega kapitala.
Področje mobilnosti
Kaj je s pametnimi rešitvami mogoče doseči na primer na področju mobilnosti? Cilj je ustvariti povezane transportne sisteme, ki omogočajo fleksibilnost in učinkovitost, pojasni Rosi: »S pomočjo interneta stvari in senzorike lahko postavimo pametna parkirna mesta, razširimo ponudbo mikro mobilnosti, vedno večji bo verjetno tudi poudarek na ustvarjanju 'walkable communities', torej varne sprehajalne in kolesarske infrastrukture, po možnosti čisto brez vozil, z urejenim javnim ekosistemom v interpovezanih soseskah, s hitrim dostopom do javnega ali mikro mobilnega ponudnika. Velik poudarek bo na urbanem planiranju ulic, opremljenih s pametno razsvetljavo, s pametnimi usmerjevalnimi tablami itd.«
Pri upravljanju prometa bo absolutno prednjačila pametna signalizacija, ki bo zmanjševala postanke avtomobilov in izpuste. Spremenjena bo mestna logistika, tihi dostavniki na alternativne pogone bodo omogočili nočne dostave po spremenjenih poteh.
Pametni zabojniki bodo sami sporočili, kdaj so polni.
FOTO Dejan Javornik/Delo
FOTO Dejan Javornik/Delo
Ključni so podatki
Nadgradnja infrastrukture s pametnimi tehnologijami je velik finančni zalogaj, posebej za mesta z omejenimi proračuni. Dobrodošla opcija so javno-zasebna partnerstva in modeli, ki privabljajo zasebni kapital. A kljub nujnosti celostnega pristopa k načrtovanju mesta ni mogoče vsega postaviti na mah, ampak je treba najprej jasno opredeliti, kaj želimo doseči, nato pa preveriti, kakšne so možnosti in kaj je na voljo za uresničitev projekta.
Na vprašanje, kaj je ključno za zgraditev pametnih mest – denar, inovatorski potencial, sodobna tehnologija – Rosi odgovarja: podatki. »Rešitve so lahko dobre le takrat, ko imamo kvalitativne in kvantitativne podatke, pri čemer je večna dilema, katere in koliko podatkov o nas in našem vedenju lahko upravljavci zbirajo. Nadalje je treba zgraditi omrežje, ki bo te podatke smotrno in predvsem na varen način uporabljalo.« Seveda je pomembna tudi informacijsko-komunikacijska tehnologija, rešitve IoT (internet stvari), senzorika, investicije in inovacije (v tem smo Slovenci dobri).
ZABELEŽITE SI NOV DATUM
Medijska hiša Delo je letos z družbo AV Living Lab združila moči v osemmesečni poslovni kampanji City as a Lab: Mobilnost 2020, ki jo bomo zaradi trenutnih razmer v Sloveniji in po svetu namesto junija sklenili z mednarodno konferenco 20. in 21. oktobra v Kristalni plači v Ljubljani.
Konferenca vam bo omogočila vpogled v trende na področju mobilnosti in vas povezala z najpomembnejšimi deležniki v Sloveniji in tujini. Za prijave in program obiščite https://caal2020.com .
Medijska hiša Delo je letos z družbo AV Living Lab združila moči v osemmesečni poslovni kampanji City as a Lab: Mobilnost 2020, ki jo bomo zaradi trenutnih razmer v Sloveniji in po svetu namesto junija sklenili z mednarodno konferenco 20. in 21. oktobra v Kristalni plači v Ljubljani.
Konferenca vam bo omogočila vpogled v trende na področju mobilnosti in vas povezala z najpomembnejšimi deležniki v Sloveniji in tujini. Za prijave in program obiščite https://caal2020.com .
V službi uporabnikov
Pametno mesto ni samo sebi namen, ampak služi izboljšanju kakovosti življenja meščanov, uporabnikov. Zasnovano mora biti tako, da omogoča uporabo tudi ranljivejšim skupinam, na primer starejšim in invalidom. Eno najnaprednejših v tem pogledu je Seul.
»Paket« pa bo popoln in učinkovit, če bodo tudi uporabniki pametni oziroma ozaveščeni, če bodo torej opremljeni z novimi znanji in veščinami in voljni prispevati k trajnostnemu razvoju. Kar pomeni, da se bodo morali tudi čemu odreči, na primer samostojni vožnji, ker je to energetsko potratno in obremenjuje okolje.
Slovenci uspešno sledimo najbolj naprednim
»Z digitalizacijo procesov in naprednim spremljanjem porabe ključnih virov lahko bistveno povečamo učinkovitost mest, ki so prijazna tako do okolja kot tudi do uporabnikov,« predstavlja poslanstvo Centra za pametna mesta in skupnosti, ki deluje v okviru Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP PMiS), njegova vodja dr. Nevenka Cukjati.
SRIP PMiS, ki ga koordinira Institut Jožef Stefan, povezuje 134 podjetij različnih velikosti, združenj, zavodov in razvojno-raziskovalnih ustanov iz vse Slovenije. Njegov poglavitni dosežek je, da je spodbudil sodelovanje deležnikov v šestih karakteristikah pametnega mesta, kot jih opredeljuje evropska iniciativa Smart Cities 3.0. To je preplet upravljanja, ekonomije, mobilnosti, okolja, ljudi in bivanja. V ta namen se je organiziral v šest industrijskih vertikal, ki jih prepletajo sodobne IKT-tehnologije.
Kaj je cilj sodelujočih podjetij? Razviti želijo izdelke, ki bodo konkurenčni na evropskem, kasneje pa tudi na globalnem trgu. »Izkušnje naših podjetij kažejo, da je mogoče na posameznih nišnih področjih zelo uspešno konkurirati le z odličnimi, kreativnimi in sodobnimi produkti in storitvami,« opaža Cukjatijeva. Torej je izziv najti take niše in razviti konkurenčne izdelke. Da so njihovi člani pri tem uspešni, dokazuje kopica uspešno izvedenih projektov, na primer iPOD, Nedo-Fleks, AI4energy, Genpse, PollFree, Improdova, 5G Varnost, Volta, Pakt …, še pravi.
Kje pa smo pri gradnji pametnih mest Slovenci? Po stopnji digitalizacije smo v evropskem povprečju, kar zadeva pametna mesta, pa ni uradnega podatka. Cukjatijeva glede na izkušnje iz stikov z drugimi sorodnimi institucijami opaža, »da kar uspešno sledimo najbolj naprednim, seveda na nekaterih področjih bolj, na drugih manj«.
V prihajajočem desetletju bo po njenem mnenju še večji poudarek na ogljični nevtralnosti mest v povezavi z zagotavljanjem visoke kakovosti življenja prebivalcev. Koncepti pametnih mest in samovozečih vozil, ki bodo povezljiva med seboj in z infrastrukturo ob cestah, bodo delovali v omrežjih 5G. V to omrežje se bo povezala še množica tipal z enotno infrastrukturo, ki bo medsebojno povezala različne IKT-sisteme v mestih. Prednost novih tehnologij omrežij 5G bodo bistveno krajši odzivni časi in možnost priključevanja velikega števila naprav.
