Na e-skiroje le starejši od 14 let
Novela zakona o pravilih cestnega prometa uporabnike e-skirojev izenačuje s kolesarji.
Odpri galerijo
Dokler zakonodaja ni sprejeta, je uporaba e-skirojev v cestnem prometu uradno prepovedana. FOTO: Blaž Samec
Dolgo pričakovana novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki določa tudi pogoje in način uporabe električnih skirojev in podobnih vozil, je tik pred vrati parlamenta. »Gradivo je medresorsko usklajeno, vlada ga bo obravnavala v kratkem, nato ga bo poslala v zakonodajni postopek v državni zbor,« so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
»Na ministrstvu zagovarjajo stališče, da je uporaba e-skirojev v cestnem prometu prepovedana, dokler ni zakonsko urejena, zato je policija že pred časom predlagala ureditev tega področja. Želimo, da se jasno zapišejo pravila uporabe e-skirojev v cestnem prometu, ker absolutna prepoved zaradi množične uporabe verjetno ni realna,« so povedali na Generalni policijski upravi.
Kot izhaja iz predloga, ki ga je infrastrukturno ministrstvo ponovno objavilo pred nekaj dnevi, si bodo uporabniki e-skirojev, rolk na električni pogon, segwayev in podobnih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, niso širša od 80 centimetrov in imajo moč do 250 vatov, delili vozne površine s kolesarji oziroma pešci, pri čemer morajo hitrost prilagoditi površini, po kateri se gibajo.
Kjer kolesarskega pasu ali steze ni, lahko peljejo ob desnem robu vozišča ceste, vendar samo v naseljih, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 kilometrov na uro.
Vozila, ki nimajo krmila, na cesto ne bodo smela. »Lahko motorno vozilo sme voziti le oseba, starejša od 14 let, uporaba zaščitne čelade je obvezna do 18. leta starosti. Prepovedano je prevažanje druge osebe in predmetov, ki ovirajo voznika,« med drugim piše v predlogu zakona, ki določa tudi, da mora voznik pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil ipd. imeti bočno razdaljo najmanj 1,5 metra.
Kljub izjemni rasti priljubljenosti e-skirojev v zadnjih nekaj letih in naraščajočemu številu poškodb zaradi nesreč EU še ni uspelo postaviti smernic za normativno ureditev tega področja. V Nemčiji, kjer je lani med znamenitim Oktoberfestom izginilo več kot tisoč skirojev, so se v zdravstveni stroki pojavile zahteve, da bi zaradi številnih poškodb ta vozila prepovedali.
Med državami, ki so določena pravila že sprejele, je Francija, kjer se z e-skiroji smejo voziti v naseljih, kjer je najvišja dovoljena hitrost 50 km/h, in na kolesarskih stezah, uporaba čelade je obvezna do 12. leta starosti, tako kot tudi v Avstriji.
V Lyonu so v samo eni očiščevalni akciji iz reke Rone izvlekli več kot sto odvrženih vozil, je poročal Euronews, in ko so Parižani v času lanskih decembrskih demonstracij presedlali iz javnega prometa na skiroje, so v dveh tednih našteli 131 nesreč, tretjino več od tedenskega povprečja pred stavko.
Švedski infrastrukturni minister je dejal, da skiroji na ulicah povzročajo nered, in pozval k večji regulaciji. Država je na nacionalni ravni določila osnovna pravila, posamezna mesta ukrepe lahko dodajajo glede na lokalno problematiko. Tako kot v še nekaterih drugih državah določajo, da skiro sme doseči hitrost največ 20 kilometrov na uro, da se sme voziti po kolesarskih stezah in po cestah, v conah za pešce se vozilo ne sme premikati hitreje kot pešci. Čelada je, tako kot na Slovaškem, obvezna do 15. leta starosti.
Lani so zaradi nesreč pri uporabi e-skirojev obravnavali 700 oseb, en človek je umrl. Znatna rast števila ponesrečenih je vlado spodbudila, da je angažirala strokovnjakinjo, ki je nesreče analizirala. »Največ se jih zgodi ob petkih in sobotah zvečer, ob sobotah je tudi največ hudih nesreč. Skoraj dve tretjini poškodovanih je moških, večina je starih od 15 do 34 let.
Tretjina si poškoduje glavo, so prve ugotovitve povzemali tamkajšnji mediji, pretekle študije pa so tudi nakazale, da samo nekaj odstotkov tistih, ki se poškodujejo, nosi čelado. Uporaba čelade do 16. leta je po navedbah našega infrastrukturnega ministrstva obvezna na Hrvaškem, ne glede na starost pa v Avstraliji, v določenih primerih v Španiji in na Slovaškem ter na Finskem in v večjem delu Kanade.
Tudi v Sloveniji so v nesrečah s skiroji najpogostejše poškodbe glave, po podatkih ministrstva za zadnja tri leta predstavljajo kar polovico vseh poškodb. Podatki UKC Ljubljana za letos kažejo, da ima poškodbe glave skoraj 40 odstotkov ponesrečenih z električnimi in klasičnimi skiroji (glej graf).
Podatke so sporočili tudi iz izolske bolnišnice, kjer so letos sprejeli 15 poškodovanih, »poškodbe so se začele pojavljati z začetkom počitnic. Najpogosteje so udeleženi mlajši, glavni vzrok za nesrečo je padec, sledijo poškodbe, ki nastanejo ob naletu, poškodbe pa so praviloma manjše, izjemoma gre za zlome,« so sporočili iz Izole.
Po navedbah Generalne policijske uprave so letos med uporabniki e-skirojev ugotovili 23 kršitev cestnoprometnih predpisov, v statističnih evidencah imajo zabeleženo tudi, da je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 15 uporabnikov, od tega je bilo deset povzročiteljev, enajst oseb je bilo lažje telesno poškodovanih.
»Najpogostejši vzroki za prometne nesreče uporabnikov e-skirojev so neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje,« je pojasnil predstavnik GPU za stike z mediji Drago Menegalija, pri tem pa opozoril, da v primerih, ko je udeležen samo uporabnik e-skiroja, to obravnavajo kot dogodek in ne nesrečo.
Tudi na Danskem poročajo, da devet od desetih poškodovancev med uporabo skiroja pade oziroma je samo voznik udeležen v nesreči. Pogosto so pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Za več kot tretjino od 300 lani obravnavanih v Københavnu so ugotovili, da so bili opiti ali drogirani.
Posameznik, ki povzroči nesrečo, v kateri se poškoduje druga oseba ali predmet, je odškodninsko odgovoren, podobno kot pri vožnji avtomobila. »Odškodnine zaradi telesnih poškodb so lahko zelo visoke, v povprečju znašajo med 3000 in 4000 evri,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, kjer so prvi v Sloveniji ponudili možnost zavarovanja novih oblik mikromobilnosti. Skleniti ga ni mogoče samostojno, ampak skupaj z zavarovanjem osebnega avtomobila.
Krije odgovornost za morebitne odškodninske zahtevke tretjih oseb za telesne poškodbe ali materialno škodo, ki jo uporabnik povzroči z uporabo kolesa ali posebnega prevoznega sredstva, ter asistenco. Dodati je mogoče tudi kritje za rehabilitacijo po nesreči v prometu in zavarovanje prtljage. Vključiti je mogoče naprave, ki jih uporabljamo za premikanje, od klasičnih in e-skirojev, koles in rolk, rolerjev do invalidskega vozička …, ki ne omogočajo hitrosti, večjih od 25 km/h.
»Mobilnih sredstev ne navajamo v polici, saj zavarovanje ni vezano na točno določen e-skiro ali e-kolo, temveč velja za vsa mobilna sredstva, ki jih uporabljajo zavarovanec in njegovi ožji družinski člani – zakonec ali partner ter otroci do 18. leta oziroma, če se šolajo, do 26. leta starosti, in bivajo na istem naslovu,« so pojasnili v Zavarovalnici Triglav.
Polica je vezana na osebe in ne na prevozno sredstvo: ne krije na primer posledic, če se nesreča zgodi prijatelju, ki si od zavarovanca sposodi napravo. Kakor tudi ne, če je uporabnik vozilo uporabljal pod vplivom alkohola, mamil ipd., če je vozilo predelano, da lahko doseže višjo hitrost od predpisane, prav tako nista zavarovana sam voznik in škoda na njegovem premoženju.
»Na ministrstvu zagovarjajo stališče, da je uporaba e-skirojev v cestnem prometu prepovedana, dokler ni zakonsko urejena, zato je policija že pred časom predlagala ureditev tega področja. Želimo, da se jasno zapišejo pravila uporabe e-skirojev v cestnem prometu, ker absolutna prepoved zaradi množične uporabe verjetno ni realna,« so povedali na Generalni policijski upravi.
PREBERITE TUDI:
Kot izhaja iz predloga, ki ga je infrastrukturno ministrstvo ponovno objavilo pred nekaj dnevi, si bodo uporabniki e-skirojev, rolk na električni pogon, segwayev in podobnih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, niso širša od 80 centimetrov in imajo moč do 250 vatov, delili vozne površine s kolesarji oziroma pešci, pri čemer morajo hitrost prilagoditi površini, po kateri se gibajo.
Kjer kolesarskega pasu ali steze ni, lahko peljejo ob desnem robu vozišča ceste, vendar samo v naseljih, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 kilometrov na uro.
Globe do 500 evrov
Predvidena globa za ogrožanje pešcev pri vožnji po skupnih prometnih površinah in za neuporabo žarometov ob zmanjšani vidljivosti je 40 evrov; če bi se na območju za pešce peljali hitreje od hitrosti, ki jo dosežejo pešci, bi globa znašala 80 evrov, 120 evrov pa je predvidena kazen, če se ne bi ustavili pred prehodom za pešce in pešcu omogočili varnega prečkanja ceste, če mlajši od 18 let ne bi uporabljali čelade ali če bi med vožnjo uporabljali telefon. Za vožnjo po površinah, ki niso določene za ta vozila in za uporabo prevoznega sredstva, ki presega 25 kilometrov na uro, je predvidena globa 500 evrov.
Predvidena globa za ogrožanje pešcev pri vožnji po skupnih prometnih površinah in za neuporabo žarometov ob zmanjšani vidljivosti je 40 evrov; če bi se na območju za pešce peljali hitreje od hitrosti, ki jo dosežejo pešci, bi globa znašala 80 evrov, 120 evrov pa je predvidena kazen, če se ne bi ustavili pred prehodom za pešce in pešcu omogočili varnega prečkanja ceste, če mlajši od 18 let ne bi uporabljali čelade ali če bi med vožnjo uporabljali telefon. Za vožnjo po površinah, ki niso določene za ta vozila in za uporabo prevoznega sredstva, ki presega 25 kilometrov na uro, je predvidena globa 500 evrov.
Vozila, ki nimajo krmila, na cesto ne bodo smela. »Lahko motorno vozilo sme voziti le oseba, starejša od 14 let, uporaba zaščitne čelade je obvezna do 18. leta starosti. Prepovedano je prevažanje druge osebe in predmetov, ki ovirajo voznika,« med drugim piše v predlogu zakona, ki določa tudi, da mora voznik pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil ipd. imeti bočno razdaljo najmanj 1,5 metra.
FOTO: Jure Eržen
Na evropski ravni še brez regulacije
Kljub izjemni rasti priljubljenosti e-skirojev v zadnjih nekaj letih in naraščajočemu številu poškodb zaradi nesreč EU še ni uspelo postaviti smernic za normativno ureditev tega področja. V Nemčiji, kjer je lani med znamenitim Oktoberfestom izginilo več kot tisoč skirojev, so se v zdravstveni stroki pojavile zahteve, da bi zaradi številnih poškodb ta vozila prepovedali.
200–330 milijard evov bo po ocenah vreden globalni trg z e-skiroji do leta 2030.
Med državami, ki so določena pravila že sprejele, je Francija, kjer se z e-skiroji smejo voziti v naseljih, kjer je najvišja dovoljena hitrost 50 km/h, in na kolesarskih stezah, uporaba čelade je obvezna do 12. leta starosti, tako kot tudi v Avstriji.
V Lyonu so v samo eni očiščevalni akciji iz reke Rone izvlekli več kot sto odvrženih vozil, je poročal Euronews, in ko so Parižani v času lanskih decembrskih demonstracij presedlali iz javnega prometa na skiroje, so v dveh tednih našteli 131 nesreč, tretjino več od tedenskega povprečja pred stavko.
Tretjina dobi poškodbe na glavi
Švedski infrastrukturni minister je dejal, da skiroji na ulicah povzročajo nered, in pozval k večji regulaciji. Država je na nacionalni ravni določila osnovna pravila, posamezna mesta ukrepe lahko dodajajo glede na lokalno problematiko. Tako kot v še nekaterih drugih državah določajo, da skiro sme doseči hitrost največ 20 kilometrov na uro, da se sme voziti po kolesarskih stezah in po cestah, v conah za pešce se vozilo ne sme premikati hitreje kot pešci. Čelada je, tako kot na Slovaškem, obvezna do 15. leta starosti.
FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Lani so zaradi nesreč pri uporabi e-skirojev obravnavali 700 oseb, en človek je umrl. Znatna rast števila ponesrečenih je vlado spodbudila, da je angažirala strokovnjakinjo, ki je nesreče analizirala. »Največ se jih zgodi ob petkih in sobotah zvečer, ob sobotah je tudi največ hudih nesreč. Skoraj dve tretjini poškodovanih je moških, večina je starih od 15 do 34 let.
Tretjina si poškoduje glavo, so prve ugotovitve povzemali tamkajšnji mediji, pretekle študije pa so tudi nakazale, da samo nekaj odstotkov tistih, ki se poškodujejo, nosi čelado. Uporaba čelade do 16. leta je po navedbah našega infrastrukturnega ministrstva obvezna na Hrvaškem, ne glede na starost pa v Avstraliji, v določenih primerih v Španiji in na Slovaškem ter na Finskem in v večjem delu Kanade.
Navade iz avtomobilov prenašamo na skiroje
Tudi v Sloveniji so v nesrečah s skiroji najpogostejše poškodbe glave, po podatkih ministrstva za zadnja tri leta predstavljajo kar polovico vseh poškodb. Podatki UKC Ljubljana za letos kažejo, da ima poškodbe glave skoraj 40 odstotkov ponesrečenih z električnimi in klasičnimi skiroji (glej graf).
infografika delo
Podatke so sporočili tudi iz izolske bolnišnice, kjer so letos sprejeli 15 poškodovanih, »poškodbe so se začele pojavljati z začetkom počitnic. Najpogosteje so udeleženi mlajši, glavni vzrok za nesrečo je padec, sledijo poškodbe, ki nastanejo ob naletu, poškodbe pa so praviloma manjše, izjemoma gre za zlome,« so sporočili iz Izole.
Po navedbah Generalne policijske uprave so letos med uporabniki e-skirojev ugotovili 23 kršitev cestnoprometnih predpisov, v statističnih evidencah imajo zabeleženo tudi, da je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 15 uporabnikov, od tega je bilo deset povzročiteljev, enajst oseb je bilo lažje telesno poškodovanih.
»Najpogostejši vzroki za prometne nesreče uporabnikov e-skirojev so neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje,« je pojasnil predstavnik GPU za stike z mediji Drago Menegalija, pri tem pa opozoril, da v primerih, ko je udeležen samo uporabnik e-skiroja, to obravnavajo kot dogodek in ne nesrečo.
infografika delo
Tudi na Danskem poročajo, da devet od desetih poškodovancev med uporabo skiroja pade oziroma je samo voznik udeležen v nesreči. Pogosto so pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Za več kot tretjino od 300 lani obravnavanih v Københavnu so ugotovili, da so bili opiti ali drogirani.
Povzročitelj je odškodninsko odgovoren
Posameznik, ki povzroči nesrečo, v kateri se poškoduje druga oseba ali predmet, je odškodninsko odgovoren, podobno kot pri vožnji avtomobila. »Odškodnine zaradi telesnih poškodb so lahko zelo visoke, v povprečju znašajo med 3000 in 4000 evri,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, kjer so prvi v Sloveniji ponudili možnost zavarovanja novih oblik mikromobilnosti. Skleniti ga ni mogoče samostojno, ampak skupaj z zavarovanjem osebnega avtomobila.
Krije odgovornost za morebitne odškodninske zahtevke tretjih oseb za telesne poškodbe ali materialno škodo, ki jo uporabnik povzroči z uporabo kolesa ali posebnega prevoznega sredstva, ter asistenco. Dodati je mogoče tudi kritje za rehabilitacijo po nesreči v prometu in zavarovanje prtljage. Vključiti je mogoče naprave, ki jih uporabljamo za premikanje, od klasičnih in e-skirojev, koles in rolk, rolerjev do invalidskega vozička …, ki ne omogočajo hitrosti, večjih od 25 km/h.
FOTO: Uroš Hočevar
»Mobilnih sredstev ne navajamo v polici, saj zavarovanje ni vezano na točno določen e-skiro ali e-kolo, temveč velja za vsa mobilna sredstva, ki jih uporabljajo zavarovanec in njegovi ožji družinski člani – zakonec ali partner ter otroci do 18. leta oziroma, če se šolajo, do 26. leta starosti, in bivajo na istem naslovu,« so pojasnili v Zavarovalnici Triglav.
Polica je vezana na osebe in ne na prevozno sredstvo: ne krije na primer posledic, če se nesreča zgodi prijatelju, ki si od zavarovanca sposodi napravo. Kakor tudi ne, če je uporabnik vozilo uporabljal pod vplivom alkohola, mamil ipd., če je vozilo predelano, da lahko doseže višjo hitrost od predpisane, prav tako nista zavarovana sam voznik in škoda na njegovem premoženju.
