Polnilniška mreža premajhna in neenakomerna
Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu opozorilo na pomanjkljivosti v uresničevanju zelenega načrta.
Odpri galerijo
Med državami EU so velike razlike v uvajanju polnilniške mreže za e-vozila. FOTO: Leon Vidic/Delo
Revizorji Evropskega računskega sodišča so se v svojem posebnem poročilu ukvarjali tudi s problematiko polnilniške infrastrukture po EU. Ugotovili so, da število polnilnih postaj po državah sicer narašča, a neenakomerno in prepočasi. Zato so potovanja z električnimi vozili po EU še vedno otežena. Cilj prizadevanj in politike EU pa je zagotoviti, da bo polnjenje električnih vozil tako enostavno kot polnjenje rezervoarja konvencionalnih vozil, tako da bo mogoče z njimi brez težav potovati po vsej EU.
Razlog je preprost: Pomemben ključ do uresničevanja evropskega zelenega dogovora je namreč zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v cestnem prometu. V večini bi ga lahko dosegli s prehodom na alternativna goriva z manjšimi emisijami ogljika (elektrika, vodik, bioplin, biogoriva).
Prehod pa ne bo lahek, saj še vedno kar 95 odstotkov cestnih vozil poganjajo fosilna goriva. Problem počasnega nadomeščanja umazane tehnologije s čisto je v višjih stroških nakupa vozil na alternativni pogon, njihov hitrejši razmah pa ovira tudi preslaba pokritost s polnilnimi in oskrbovalnimi postajami. Zeleni dogovor namreč predvideva, da bo v EU do leta 2025 potrebnih en milijon javno dostopnih polnilnih in oskrbovalnih postaj za 13 milijonov vozil z nizkimi emisijami ali brez njih.
»Med državami članicami obstajajo velike razlike pri uvajanju infrastrukture za polnjenje. Nekatere so že presegle svoje ciljne vrednosti, druge pa znatno zaostajajo. Do septembra 2020 osem držav članic še vedno ni doseglo 75 odstotkov svojih ciljnih vrednosti za konec tega leta. Po EU je infrastruktura za elektromobilnost še vedno razdrobljena, velike razlike so v gostoti infrastrukture za polnjenje in številu električnih vozil,« so zapisali revizorji.
Revizorji sicer priznavajo nekatere uspehe, na primer spodbujanje skupnega standarda EU za vtiče za polnjenje električnih vozil in izboljšanje dostopa do različnih omrežij polnilnih naprav. Opozarjajo pa tudi, da še vedno obstajajo ovire za potovanje z električnim vozilom po EU. Poleg neenakomerne razpoložljivosti polnilnih postaj po državah so to še neusklajeni plačilni sistemi in preslabo informirani uporabniki e-vozil.
Sodišče kritizira evropsko komisijo, ker ni dala jasnih in koherentnih ciljnih vrednosti glede infrastrukture za polnjenje za vso EU in ni mogla zagotoviti, da bi bili nacionalni načrti skladni in koherentni s stališča EU. Poleg tega ni zagotovila izčrpne analize infrastrukturne vrzeli za podporo določanju prioritet Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Tudi ta instrument po ugotovitvah revizorjev ne dosega v celoti ciljev, financiranje ni bilo vedno usmerjeno tja, kjer bi bilo najbolj potrebno.
Tako sodišče priporoča Evropski komisiji, naj pripravi strateški načrt za dosego ciljnih vrednosti glede infrastrukture za polnjenje ter določi minimalne standarde in zahteve. Priporoča tudi, naj se financiranje dodeljuje na podlagi objektivnih meril in analiz vrzeli ter naj se zagotovi, da se pri sofinanciranih projektih zagotavlja trajnostnost in nediskriminatorna možnost dostopa za vse uporabnike.
Razlog je preprost: Pomemben ključ do uresničevanja evropskega zelenega dogovora je namreč zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v cestnem prometu. V večini bi ga lahko dosegli s prehodom na alternativna goriva z manjšimi emisijami ogljika (elektrika, vodik, bioplin, biogoriva).
Prehod pa ne bo lahek, saj še vedno kar 95 odstotkov cestnih vozil poganjajo fosilna goriva. Problem počasnega nadomeščanja umazane tehnologije s čisto je v višjih stroških nakupa vozil na alternativni pogon, njihov hitrejši razmah pa ovira tudi preslaba pokritost s polnilnimi in oskrbovalnimi postajami. Zeleni dogovor namreč predvideva, da bo v EU do leta 2025 potrebnih en milijon javno dostopnih polnilnih in oskrbovalnih postaj za 13 milijonov vozil z nizkimi emisijami ali brez njih.
Poleg neenakomerne razpoložljivosti polnilnih postaj po državah so ovire za potovanje po EU tudi neusklajeni plačilni sistemi in preslabo informirani uporabniki e-vozil. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Razlike v gostoti
»Med državami članicami obstajajo velike razlike pri uvajanju infrastrukture za polnjenje. Nekatere so že presegle svoje ciljne vrednosti, druge pa znatno zaostajajo. Do septembra 2020 osem držav članic še vedno ni doseglo 75 odstotkov svojih ciljnih vrednosti za konec tega leta. Po EU je infrastruktura za elektromobilnost še vedno razdrobljena, velike razlike so v gostoti infrastrukture za polnjenje in številu električnih vozil,« so zapisali revizorji.
Revizorji sicer priznavajo nekatere uspehe, na primer spodbujanje skupnega standarda EU za vtiče za polnjenje električnih vozil in izboljšanje dostopa do različnih omrežij polnilnih naprav. Opozarjajo pa tudi, da še vedno obstajajo ovire za potovanje z električnim vozilom po EU. Poleg neenakomerne razpoložljivosti polnilnih postaj po državah so to še neusklajeni plačilni sistemi in preslabo informirani uporabniki e-vozil.
Kritike na račun EK
Sodišče kritizira evropsko komisijo, ker ni dala jasnih in koherentnih ciljnih vrednosti glede infrastrukture za polnjenje za vso EU in ni mogla zagotoviti, da bi bili nacionalni načrti skladni in koherentni s stališča EU. Poleg tega ni zagotovila izčrpne analize infrastrukturne vrzeli za podporo določanju prioritet Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Tudi ta instrument po ugotovitvah revizorjev ne dosega v celoti ciljev, financiranje ni bilo vedno usmerjeno tja, kjer bi bilo najbolj potrebno.
Tako sodišče priporoča Evropski komisiji, naj pripravi strateški načrt za dosego ciljnih vrednosti glede infrastrukture za polnjenje ter določi minimalne standarde in zahteve. Priporoča tudi, naj se financiranje dodeljuje na podlagi objektivnih meril in analiz vrzeli ter naj se zagotovi, da se pri sofinanciranih projektih zagotavlja trajnostnost in nediskriminatorna možnost dostopa za vse uporabnike.
FOTO: Matjaž Vreča/Delo
