Regijski pristopi trajnostne mobilnosti

Obnovljivi viri energije so ključno orodje v procesu energetskega prehoda države, je med drugim v uvodu drugega sklopa konference Mobilnost 2022 z naslovom Izvirni regijski pristopi trajnostne mobilnosti poudarila Danijela Isailović, direktorica Združenje za obnovljive vire energije Srbije.

Danijela Isailović, direktorica Združenja za obnovljive vire energije Srbije (Udruženje Obnovljivi izvori energije Srbije) je imela predavanje na temo Obnovljivi viri energije in elektromobilnost v Srbiji kot pot do ogljične nevtralnosti. Srbija je začela prehod na zeleno energijo leta 2013, nacionalni akcijski načrt za rabo OVE je določil nacionalni cilj 27 odstotkov obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije v letu 2020 in deset odstotkov v prometu. Po njenih besedah je OVE ključno orodje v procesu energetskega prehoda države.

In kako uspešna je bila pri tem Srbija? »Odkupne tarife in uporaba biomase so povečale delež OVE na 26,3 odstotka v primerjavi s ciljem 27 odstotkov. Najbolj se je povišal delež OVE v sektorju toplote (iz 26,5 odstotka na 35,68 odstotka) ter v elektroenergetskem sektorju (iz 28,5 odstotka na 30,7 odstotka), medtem ko se je delež OVE v transportnem sektorju celo znižal z 1,48 na 1,17 odstotka.«

Odkupne tarife v funkciji rasti OVE

V letu 2016 so odkupne tarife in pogodbe o nakupu električne energije (Power Purchase Agreement, PPA) sprožile prve velike naložbe v Srbiji na področju OVE, je povedala Danijela Isailović. Največje zmogljivosti so v vetrnih elektrarnah (74 odstotkov ali 397,96 MW; imajo jih 8), v elektrarnah pa prevladujejo male hidroelektrarne (18 odstotkov ali 95,33 MW, imajo jih 134), sončne (dva odstotka ali 8,82 MW; imajo jih 107) in bioplinske elektrarne (šest odstotkov ali 33,29 MW; imajo jih 34). Skupna vrednost investicij v vetrne elektrarne je okoli 706 milijonov evrov. Letna proizvodnja znaša 1.303 GWh, skupni letni prihranki pri emisijah CO₂ so ocenjeni na okoli 1.421.396,14 ton CO₂.

Velike hidroelektrarne imajo skupno moč 2380 MW, brez reverzibilnih hidroelektrarn, ki se ne štejejo v OVE. Zmogljivost malih hidroelektrarn je 117 MW. Skupna moč hidroelektrarn pa je 2497 MW.

Po njenih besedah imajo poenostavljen postopek priključitve za gospodinjstva. Tako je bilo od uvedbe sistema letošnjega aprila v register odjemalcev proizvajalcev vpisanih 22 potrošnikov. Spomnila je še na reformo predpisov o OVE od leta 2021, med drugim na zakon o uporabi obnovljivih virov energije. Uvedene so bile dražbe in tržne premije, predstavili so tudi koncept odjemalcev in skupnosti obnovljivih virov energije. Poleg tega pa ima država možnost, da izbere strateškega partnerja.

»Srbija je v procesu priprave najpomembnejšega dokumenta, tj. Integriranega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NECP), ki bi moral določiti cilje za OVE, dinamiko rasti OVE in dekarbonizacijo do leta 2030,« je dejala Isailovićeva in izpostavila veliko tržno zanimanje za OVE (13.000 MW). Potreben je triletni avkcijski načrt, zakonski rok pa je potekel. Naslednji korak je zato dokončanje predpisov za izvedbo dražbe – manjka pa uredba o režimu bilančne odgovornosti za proizvajalce OVE. »Pogoj za hitrejšo integracijo OVE – vzpostavitev likvidnega organiziranega trga znotraj dneva in povezovanje trga.«

Spodbujanje elektromobilnosti

Pomen elektromobilnosti je zmanjšanje emisij CO₂ v prometu in zagotavljanje prilagodljivih storitev elektroenergetskemu sistemu. Po njenih besedah je srbska vlada sprejela letno uredbo o dodelitvi subvencij za nakup električnih in hibridnih vozil v letu 2022. »Spodbujevalna sredstva za leto 2022 znašajo 150 milijonov srbskih dinarjev. Subvencije se gibljejo od 250 do 5000 evrov na vozilo.« Ovira za razvoj  pa je ta, da energetski predpisi že dolgo ne urejajo vprašanja polnjenja električnih vozil. Spremembe energetskega zakona v 2021 so opredelile pogoje za ponudnike storitev polnjenja električne energije in polnilne postaje. Posebna uredba pa bo dopolnila regulativni okvir (tehnične specifikacije bencinske črpalke, način merjenja ipd.), ki bo določil glavna merila za množični razvoj elektromobilnosti.

Kot je še dejala Isailovićeva, bo upravljavec javnih cest električne polnilnice vključil kot sestavni del cestne infrastrukture. PE Putevi Srbije namerava z električnimi polnilci opremiti nove odseke avtoceste ob počivališčih in parkiriščih. Obenem so pri resornem ministrstvu podali pobudo za spremembo zakona o pristojbinah za uporabo javnih dobrin za pridobitev popusta na cestnine za uporabnike električnih vozil.

V letu 2017 je PE Putevi Srbije postavil pet polnilnic, ki ima vsaka izhodno moč 50 kW za DC in 22 kW za AC; januarja 2021 pa je namestil še tri ultrahitre polnilnice (175 kW). Imeli so 1500 polnjenj na leto; polnjenje je za zdaj brezplačno. »So pa štiri polnilnice povezane s platformo Charge & Go za upravljanje in spremljanje polnjenja. Načrt je, da bi preostale štiri polnilnice dali na isto platformo in se integrirali s svetovnimi platformami Plug & Share, Virra in Charge Point.« V teku je projekt postavitve še desetih hitrih polnilnic na javnih cestah. V Srbiji obstaja okoli 4000 priključnih hibridov in električnih vozil, od tega približno 400 električnih vozil. Leta 2020 je bilo prodanih 30 e-vozil, leta 2021 pa 113. »Na voljo je 450 polnilnikov, od tega 45 omrežnih s platformo Charge & GO. Uporabniki platforme Charge & GO imajo na voljo 170.000 električnih polnilnikov v 30 državah po svetu. Registrirani uporabniki prejmejo številne ugodnosti, kot je ugodnejša cena za zaračunavanje na minuto s predplačniškimi in naknadnimi možnostmi.«

Pametni mesti – Novi Sad in Beograd

Pomemben segment pri vzpostavljanju pametnega mesta je pametna mobilnost, to je promet, ki temelji na uporabi digitalne tehnologije in električnih vozil. »Novi Sad bo v skladu s programom EBRD Zelena mesta nabavil deset električnih avtobusov s polnilnicami. Beograd je vzpostavil tri ekološke avtobusne linije s skupno 15 električnimi avtobusi. Z razpisom pa želijo kupiti 80 novih trolejbusov. Po načrtih naj bi v prihodnjih petih letih kupili 500 ekoloških vozil,« je še povedala Isailovićeva in dodala, da so v Beogradu odprli AVA Shopping Park, ki ima na voljo 37 parkirnih mest z električnim polnjenjem.

Načrt razvoja elektromobilne infrastrukture na Hrvaškem

Načrt razvoja elektromobilne infrastrukture v cestnem prometu Hrvaške je predstavila Maja Pokrovac, direktorica Obnovljivih virov energije Hrvaške, in dodala, da so pripravili 17 strani dolg dokument. Spomnila je, da je evropska komisija 9. decembra 2020 predstavila novo strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, katere ključni cilji so narediti evropski prometni sistem trajnosten, pameten in odporen. Strategija opredeljuje akcijski načrt s konkretnimi dejanji, strukturiranim okoli desetih ključnih področij, ki bodo usmerjala delo v letih do medsektorskih ciljev za leta 2030, 2035 in 2050.

Strateška politika Hrvaške je zagotoviti zgraditev javno dostopne infrastrukture za polnjenje električnih vozil. Državna razvojna strategija Hrvaške do leta 2030 je trajnostna mobilnost oziroma spodbujanje električne mobilnosti. »Spodbujali se bodo razvoj električne polnilne mreže v medmestnem cestnem prometu in oblikovanje hrvaškega industrijskega in inovacijskega grozda za električno mobilnost ter krepitev zmogljivosti v mestih.«

Z realizacijo tega projekta so doseženi strateški cilji: razvita infrastruktura za električno mobilnost za hrvaške državljane: Hrvaška je najboljša turistična destinacija za ekološko odgovorne turiste; Hrvaška ima zelene koridorje za logistične operacije od Jadrana do Srednje Evrope. Poleg tega infrastruktura elektromobilnosti prispeva k stabilnosti energetskega sistema Hrvaške.

Dva glavna segmenta infrastrukture za polnjenje električnih vozil sta polnjenje na destinacijah (javne polnilnice, turistične lokacije na Hrvaškem – projekt e-turizem ter na domovih, poslovnih parkiriščih, v javnih garažah in parkiriščih, nakupovalnih središčih, restavracijah in kavarnah in tudi drugih mestih, kjer so podnevi parkirani električni avtomobili) ali polnjenje med tranzitom (mestni in medmestni promet, avtoceste; hitre in ultrahitre polnilnice na medmestnih cestah ter hipervozlišča na avtocestah in drugih pogosto uporabljenih prometnih cestah. Zanje je (moč od 4 do 6 MW) treba zagotoviti visokozmogljivo energetsko infrastrukturo. Zagotoviti je treba še optimalno število hipervozlišč na 18 lokacijah z zmogljivostjo od 20 do 30 ultrahitrih polnilnic (od 150 do 350 kW) in tako preprečiti zastoje v turistični sezoni na ključnih prometnih poteh.

»Poskrbeti je treba, da bo za električna vozila na voljo dovolj polnilnic, da bodo lahko baterije napolnili v desetih ali največ 20 minutah. To bomo dosegli z namestitvijo dovoljšnjega števila ultrahitrih polnilnic (150 in 350 kW) na vsakih 60 kilometrov v začetni fazi, kasneje pa na vsakih 40 kilometrov.«

»Polnjenje na destinaciji: V štirih letih naj bi imeli do 100.000 polnilnic, s katerimi bi popolnoma pokrili mestne četrti. Prednosti tega so nizke začetne naložbe in visoka razširjenost. Predvidena je izvedba pilotnega projekta v desetih mestih leta 2023, ki mu bo leta 2024 sledil vsedržavni projekt na Hrvaškem.« Polnjenje na turističnih lokacijah na Hrvaškem v okviru projekta e-turizem pa predvidevajo polnilnice z »zasebno nastanitvijo«, polnilnice v hotelih in v avtokampih. Polnjenje električnih vozil je najboljše ponoči, ko so parkirani, ko smo v službi, ali med vsakodnevno dejavnostjo.

Kot je še povedala, se na Hrvaškem do konca leta pričakuje uredba o infrastrukturi za alternativna goriva. »Če pogledamo predloge zanjo, je načrt razvoja elektromobilne infrastrukture za cestni promet na Hrvaškem bolj ambiciozen in ima zrelejšo strukturo. Izdelali smo ga in ga predstavili ključnim ministrstvom na Hrvaškem pred sprejetjem dokumenta na evropski ravni.«

Hrvaška zakonodaja – zakon o trgu z električno energijo v 76. členu opredeljuje vključevanje elektromobilnosti v elektroenergetsko omrežje. Zakon o obnovljivih virih energije in visokoučinkoviti soproizvodnji pa v 56. členu predvideva sprejetje programa v prometnem sektorju za zgraditev infrastrukture za alternativna goriva na avtocestah, državnih in lokalnih cestah, v morskih in celinskih pristaniščih.

»Naslednji koraki: EIHP (Energetski institut Hrvoje Požar) naj bi pripravil strateški dokument za elektromobilnost v Republiki Hrvaški z uporabo načrta razvoja elektromobilne infrastrukture za cestni promet v Republiki Hrvaški kot glavnega okvirja. Člani RES Hrvaška bodo sodelovali v delovni skupini za pripravo tega strateškega dokumenta.«

Petrolove dobre prakse

Matjaž Šiftar, vodja oddelka Mobilnosti v Petrolu, je predstavil dobre prakse trajnostne mobilnosti v regiji. Mobilnost rabi energente, ne glede na to, v katerem času se je in se bo dogajala. In kje smo tu v Petrolu? »Strategija Petrola do 2025 je postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.« V BiH imamo nekaj hidroelektrarn, na Hrvaškem 2 vetrni polji, zato Petrol ni samo tisti, ki prodaja energijo, ampak jo tudi ustvarja.

Pri tem je navedel raziskavo dr. Andreasa Aumanna iz BWM group iz ICNC Hubject konference 2021 na temo e-mobilnosti, in sicer naj bi razdelitev glede na lokacije polnjenja bila naslednja: 50 odstotkov predstavljalo polnjenje na javnih električnih polnilnicah, 35 odstotkov domače polnjenje in 15 odstotkov privatno polnjenje (trgovska središča, služba, garažne hiše itd.). Ta panoga je zelo mlada.

V Sloveniji uporabniki v največ primerih (47 odstotkih) polnijo električne avtomobile doma, v 15,9 odstotka na avtocestnih polnilnicah, v 16,1 odstotka v trgovskih centrih in trgovinah, v 13,4 odstotka v turističnih krajih, v 7,6 odstotka pa v mestih. »Danes ni nekega vzorca za naprej, ker se vse zelo hitro razvija. Zato bo treba nenehno spremljanje.«

Petrol se povezuje s partnerji tako lokalno kot na evropskem nivoju, trenutno so povezani s partnerji, ki ponujajo 2500 polnilnih mest. Nekaj je še belih lis, ki jih bodo poskušali zapolniti še letos.

Postavili so tudi hranilnik električne energije (kapacitete 210 kWh) in ultrahitre polnilnice energije na PM Kozina. Tako se avto lahko v nekaj minutah napolni za sto kilometrov. Projekt živi, je še dejal Šiftar.

Odlična uporabniška izkušnja

Odlična uporabniška izkušnja je rezultat delujočih, standardnih in enostavnih rešitev, tudi ko ne gre vse po načrtih. Klicni centri – tehnične pomoči je le od enega do dveh odstotkov; včasih pokličejo le zato, da so bolj gotovi, je še povedal govorec.

Že zdaj ima Petrol v Sloveniji, kot pravijo, najcelovitejši splet različnih javnih polnilnic, od ultrahitrih in hitrih do običajnih, ter tako uporabniku zagotavlja celovito izkušnjo polnjenja. Različne so tudi lokacije: hitre in ultrahitre polnilnice so na avtocesti, hitre polnilnice na glavnih mestnih vpadnicah (Tržaška cesta v Ljubljani), klasične AC-polnilnice na turističnih lokacijah (Piran, Bohinj), v manjših občinah in vse do največjih občin (Ljubljana, Maribor, Celje) in nakupovalnih centrov (BTC Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Supernova Qlandia Novo mesto).