Kako do infrastrukture pametnih mest

Trend razvoja gre v smeri razvijanja pametnih skupnosti, ki sledijo tehnološkemu razvoju in ga uporabljajo za vzpostavitev okolja, prijaznega prebivalcem.
Fotografija: Z energetsko prenovo javne razsvetljave so v Izoli zmanjšali izpuste CO₂ za več kot 300 ton na leto, kar je enako količini, ki jo v enem letu vsrka 12.000 dreves. FOTO: Petrol
Odpri galerijo
Z energetsko prenovo javne razsvetljave so v Izoli zmanjšali izpuste CO₂ za več kot 300 ton na leto, kar je enako količini, ki jo v enem letu vsrka 12.000 dreves. FOTO: Petrol

Cilj pametnih mest in skupnosti je razviti povezan inteligentni sistem, ki bo prispeval h gospodarskim dejavnostim in povečal zadovoljstvo državljanov z javnimi storitvami. Obenem bo prispeval k javni varnosti, trajnostnemu upravljanju okolja in učinkovitejšemu upravljanju mest ter k reševanju drugih izzivov.

To je glede digitalne preobrazbe mest nedavno poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Po njegovih besedah lahko mesta in skupnosti s široko uporabo digitalnih tehnologij postanejo pametna, si zagotovijo trajnostni razvoj, ki gre v korak z izzivi časa, ter spodbudno vplivajo na rast in blaginjo v državi. Kar zadeva rešitve za pametna mesta, bi se morali predstavniki mest odločiti za ustrezen poslovni model ter pri tem upoštevati, da celovite rešitve omogočajo lažje in enostavnejše upravljanje mest, obenem pa se s tem krepi odnos mest s prebivalci.

image_alt
Razpis, ki občanom odpira vrata v prihodnost


Trendi razvoja mest


Pametna mesta in skupnosti med drugim upravljajo promet in infrastrukturo, kamor spadajo tudi energetsko in vodovodno omrežje, upravljanje odpadkov, javne razsvetljave in podobno. Tako med drugim v Petrolu s svojimi pametnimi rešitvami soustvarjajo infrastrukturo pametnih mest, predvsem pa pomagajo pri celovitem upravljanju z energijo oziroma energetsko infrastrukturo mest. Pametne rešitve razvijajo tudi z razvojnimi projekti, eden takih je projekt Demonstracija celostnega energetskega upravljanja, kjer so koristi v prvi vrsti namenjene bolj učinkovitim rešitvam upravljanja z energijo v gospodarstvu.

Omejenost naravnih virov je vse bolj opazna in pri tem lahko pomaga pametno in učinkovito upravljanje z viri (energijo in vodo). Trend razvoja mest gre v smeri razvijanja pametnih in kognitivnih skupnosti, ki ne samo sledijo tehnološkemu razvoju, temveč ga spretno uporabljajo za oblikovanje okolja, ki je prijazno do prebivalcev in gospodarstva, predvsem pa odzivno na aktualne potrebe. Naložbe v projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije pomagajo pri razvoju kot tudi jamčenju doseganja prihrankov energije.

Svetila v mestnem jedru in na sprehajalnih poteh okoli jezera so bila razvita posebej za Bled. FOTO: Klemen Razinger
Svetila v mestnem jedru in na sprehajalnih poteh okoli jezera so bila razvita posebej za Bled. FOTO: Klemen Razinger


»Naše digitalne rešitve omogočajo vodenje sistemov na daljavo, kar se je izkazalo za zelo dragoceno v času epidemije. Temeljijo na digitalizaciji, zanesljivih in preverjenih podatkih ter učinkoviti rabi energije. V Petrolu smo z lastnim znanjem razvili tehnološko platformo IIoT ​Tango (Industrial Internet of Things). Če želijo mesta učinkoviteje upravljati svoje vire in izboljšati svoj ogljični odtis, potrebujejo zanesljive podatke o rabi energije in vode ter transparenten vpogled v stanje svoje infrastrukture. V Petrolu pomagamo izkoristiti vse ključne informacije, ki jih ima mesto na voljo. Pri tem se naslonimo na senzoriko, ki je že vgrajena, in po potrebi dodamo novo,« pojasnjujejo svojo rešitev v omenjenem podjetju in dodajajo, da so ključni podatki prek tehnološke platforme na voljo vsem zainteresiranim deležnikom. To so podatki o rabi energije v javnih stavbah, o učinkovitosti lokalne infrastrukture, kot so vodovodno omrežje, omrežje daljinskega ogrevanja, javna razsvetljava in podobno. Na podlagi pravih podatkov o porabi in stroških so večje tudi možnosti za potencialne prihranke.

»Naša platforma Tango omogoča zbiranje velike količine podatkov iz različnih virov, preverjanje, obdelavo, shranjevanje in vizualiziranje, z namenom, da podatke pretvorimo v koristne informacije. S pomočjo kakovostnih podatkov in naprednih algoritmov strojnega učenja ter umetne inteligence Tango poskrbi za nadziranje in optimalni potek procesov, znižanje stroškov ter okoljskih obremenitev,« še pojasnjujejo v Petrolu.


Z energetskimi prenovami do milijonskih prihrankov


V sozvočju z izzivi sodobnega sveta so v Petrolu v zadnjih dveh desetletjih razvili paleto celovitih rešitev na področju energije, infrastrukture, stavb, vodnega kroga in mobilnosti v pametnih skupnostih, ki s tem postajajo energetsko in okoljsko učinkovite. Tako so v Sloveniji izvedli projekte energetske prenove stavb v Ljubljani, Brežicah, Kranju, Mariboru in številnih drugih občinah, pa projekte upravljanja z urbanim vodnim krogom ter projekte energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave.

Pri projektih energetske prenove stavb je, kot pravijo, ključna faza upravljanja po izvedeni prenovi. V prvih dveh fazah projekta energetske prenove stavb (EOL-1 in EOL-2) so v mestni občini Ljubljana skupaj s partnerji energetsko prenovili 59 stavb po modelu energetskega pogodbeništva. S tem so na letni ravni pomagali prihraniti več kot 1,5 milijona evrov in zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za približno 3500 ton na leto, kolikor bi ga v tem obdobju vsrkalo 175.000 dreves. Projekt EOL-1 je prejel tudi več nagrad, med njimi evropsko nagrado za energetske storitve European Energy Service Award 2019 v Bruslju. Poteka pa že tretja faza projekta (EOL-3) kot nadaljevanje uspešne zgodbe Ljubljane in konzorcija, ki svojo prihodnost gradi v sožitju z naravo.

V Komunali Kranj so z digitalizacijo in optimizacijo celotnega vodovodnega sistema doprinesli k letnemu prihranku dveh milijonov kubičnih metrov vode – to je količina, s katero bi napolnili kar 800 olimpijskih bazenov. FOTO: Klemen Razinger
V Komunali Kranj so z digitalizacijo in optimizacijo celotnega vodovodnega sistema doprinesli k letnemu prihranku dveh milijonov kubičnih metrov vode – to je količina, s katero bi napolnili kar 800 olimpijskih bazenov. FOTO: Klemen Razinger


»V okviru projekta bomo v Ljubljani energetsko prenovili še dodatnih 27 stavb. Kar 17 od teh bo deležno celovite energetske prenove, ki obsega prenovo celotnega ovoja stavbe, strojnih in elektroenergetskih sistemov v stavbi ter izvedbo drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti; deset od skupaj 27 objektov bo delno energetsko saniranih. Poleg prenov kotlovnic, vgradnje visoko učinkovitih sistemov klimatskih naprav, toplotnih črpalk in izolacij streh bo v okviru projekta prenovljenih tudi 21.500 kvadratnih metrov ovojev stavb, za prenovo notranje razsvetljave pa nameščenih več kot 9700 novih varčnih LED luči,« projekt opisujejo v Petrolu.


S prenovo javne razsvetljave do manj izpustov CO₂


V regiji je Petrol doslej izvedel že več deset energetsko učinkovitih prenov sistemov javne razsvetljave, s čimer omogočijo precejšnje prihranke električne energije in stroškov ter obenem zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za več kot 7000 ton na leto. Med slovenskimi projekti je bil največji projekt energetske prenove javne razsvetljave v Kopru. »Z lastno naložbo v pogodbeni dobi smo izvedli energetsko učinkovito prenovo sistema, ki obsega več kot 10.000 svetil javne razsvetljave. S tem smo na letni ravni ustvarili prihranke električne energije prek 2800 megavatnih ur in zmanjšali izpuste CO2 za več kot 1500 ton. Pri prenovi smo posebno pozornost namenili vizualnim posebnostim za ohranitev arhitekturne celovitosti mesta. Občina Koper ima tako nova visoko učinkovita LED svetila z najnovejšo tehnologijo samodejnega zmanjševanja svetlobnega toka, s preurejenimi prižigališči, z energetskim knjigovodstvom, katastrom javne razsvetljave ter centrom za prijavo napak v delovanju, za učinkovito vzdrževanje in upravljanje sistema. Nova svetila so usklajena z uredbo o omejevanju svetlobnega onesnaževanja in imajo daljšo življenjsko dobo,« pojasnjujejo v podjetju.

Med slovenskimi projekti je bil največji projekt energetske prenove javne razsvetljave v Kopru. FOTO: Jaka Ivančič
Med slovenskimi projekti je bil največji projekt energetske prenove javne razsvetljave v Kopru. FOTO: Jaka Ivančič


Javno razsvetljavo, ki obsega več kot 1600 svetil, so energetsko prenovili tudi na Bledu ter s tem dosegli letne prihranke več kot 280 megavatnih ur, s čimer so zmanjšali izpuste CO2 za 154 ton na leto. Kot pravijo v podjetju, so bila svetila v mestnem jedru in na sprehajalnih poteh okoli jezera razvita posebej za Bled.

Najnovejši je projekt energetske prenove javne razsvetljave v Izoli, s čimer so pripomogli k do 65 odstotkom prihranka pri rabi električne energije. S tem so v mestu zmanjšali izpuste CO2 za več kot 300 ton na leto, kar je enako količini, ki jo v enem letu vsrka 12.000 dreves. V Izoli imajo nove visoko učinkovite LED svetilke z najnovejšo tehnologijo samodejnega zmanjševanja svetlobnega toka v času nizke gostote prometa, s preurejenimi prižigališči, posodobljenim katastrom in energetskim knjigovodstvom. Posebno pozornost so namenili svetilkam v starem mestnem jedru.

S projektom energetske prenove javne razsvetljave so v Izoli pripomogli k do 65 odstotkom prihranka pri rabi električne energije. Na fotografiji primerjava pred in po prenovi. FOTO: Petrol
S projektom energetske prenove javne razsvetljave so v Izoli pripomogli k do 65 odstotkom prihranka pri rabi električne energije. Na fotografiji primerjava pred in po prenovi. FOTO: Petrol


Upravljanje urbanega vodnega kroga


S projekti upravljanja urbanega vodnega kroga se zagotavlja manjši potreben odvzem vode iz okolja zaradi prepoznavanja vodnih izgub v fazi distribucije ter izboljšuje učinkovitost obratovanja vodovodnih sistemov. Ob tem še skrbijo za njihovo gospodarno načrtovanje, odpadno vodo pa se očisti s tehnološkimi rešitvami do te mere, da je primerna za izpust v okolje. Kot navajajo v Petrolu, partnerjem pomagajo prepoznati 3,5 milijona kubičnih metrov izgubljene vode na leto, kar je enako količini pitne vode za gospodinjske potrebe mesta z 80.000 prebivalci. Tako skrbijo za 14 vodovodnih sistemov v več kot 80 občinah, kar pomeni več kot 10.000 kilometrov vodovodnega omrežja in več kot 1,3 milijona uporabnikov, več kot 320.000 vodomerov ter več kot 120 milijonov kubičnih metrov nadzorovane letno proizvedene in distribuirane pitne vode. Obenem pa še 3,5 milijona kubičnih metrov prepoznane neobračunane vode za vsaj 0,8 milijona evrov prihranka od vodnega vira do uporabnika.

Tako so na primer v Komunali Kranj z digitalizacijo in optimizacijo celotnega vodovodnega sistema prispevali k letnemu prihranku dveh milijonov kubičnih metrov vode – to je količina, s katero bi napolnili kar 800 olimpijskih bazenov. V ljubljanskem javnem podjetju Vo-Ka Snaga pa so na ta način pripomogli k zmanjšanju vodnih izgub 800.000 kubičnih metrov na leto.

Preberite še:

Komentarji: