Trajnostni razvoj je kot potovanje podjetja – dolgoročno, a nikoli osamljeno
Trajnost ni le trend, ampak je ključna pri razvoju gospodarstva in za podjetja, če hočejo ostati konkurenčna. Kot kaže nedavno poročilo svetovalne družbe Deloitte o trajnostnem razvoju za 2022, so vodilni kadri v podjetjih čedalje bolj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, vendar pa obstaja razkorak med tem, kaj si podjetja želijo doseči in kaj dejansko dosegajo. Še vedno jim ni uspelo v polnosti vključiti trajnostnih načel v svoje strategije, poslovanje in kulturo.
Deloittovo poročilo na podlagi ankete med več kot 2000 vodstvenimi delavci iz 21 držav ugotavlja, da se 89 odstotkov vodilnih strinja, da podnebna kriza obstaja, 63 odstotkov pa jih je povedalo, da so v njihovih podjetjih zaradi podnebnih sprememb močno zaskrbljeni. Podjetja po navedbah dveh tretjin vprašanih uporabljajo več trajnostnih materialov, bolj učinkovito pa poskušajo tudi izrabljati energijo. Skoraj 60 odstotkov jih je v svoje poslovanje uvedlo energetsko učinkovite ali podnebju prijazne naprave, tehnologijo in opremo, približno toliko jih zmanjšuje potovanja z letali in osvešča zaposlene o podnebnih ukrepih ter njihovih učinkih, še kaže omenjeno poročilo.
Trajnostne strategije podjetij
Pomembnosti trajnostnega poslovanja se že vrsto let med drugim posvečajo tudi v podjetju Iskratel, evropskem ponudniku rešitev za digitalno transformacijo telekomunikacij, transporta, javne varnosti in energetike ter proizvodnih storitev.
»Trajnostni razvoj je potovanje podjetja, ki na tej poti ni samo. Skupaj z deležniki si prizadevamo za bolj zdrav, bolj etično odgovoren svet, ki dopušča priložnosti za vse. Trajnost mora biti integrirana v poslovanje,« poudarjajo v Iskratelu. Po njihovih besedah niso samo finančni kazalniki tisti, ki izkazujejo uspešnost podjetja, ampak so zelo pomembni tudi kazalniki uspešnosti na področju trajnosti, ki ima tri vidike: družbenega, okoljskega in ekonomskega.
»S tem, ko se ukvarjamo z vprašanjem trajnosti, spremenimo miselnost celotnega podjetja, kar se dolgoročno pozna tudi na blagovni znamki. Trajnostni razvoj je inovacija, poslovni razvoj, kar nujno potrebujemo, da ostanemo konkurenčni. Veliko trajnostnih sprememb je sicer na kratek rok finančno neprivlačnih in ne prinašajo takojšnjih učinkov na prihodkovni strani, vendar dolgoročni učinki (dodana vrednost v očeh kupcev, zaznana vrednost v očeh širše javnosti ter trajnostni razvoj) več kot odtehtajo stroške,« so še poudarili.
Mobilnostne navade zaposlenih
Tudi zaradi zmanjšanja ogljičnega odtisa in stroškov so v Iskratelu vzpostavili hibridni način dela, za katerega so se odločili 103 zaposleni od trenutno 461. Na voljo sta dva modela, in sicer štiri dni dela od doma in en dan na službeni lokaciji ali pa dva dni dela od doma in tri dni na lokaciji. Poleg tega so proučili mobilnostne navade zaposlenih, na podlagi katerih so kot del njihove trajnostne strategije 2030 zapisali tudi deljeni prevoz na delo oziroma car sharing. »Cena tega je delna izguba fleksibilnosti in izdelava modela nagrajevanja zaposlenih za dodatni čas, ki bi ga porabili za pobiranje in odlaganje drugih na različnih lokacijah. Obseg tega dodatnega časa pa je mogoče zmanjšati z natančnejšo analizo lokacij, ki bi imela večji vpliv predvsem na daljših relacijah iz oddaljenih krajev,« so še povedali v Iskratelu.
V anketi o mobilnostih navadah je novembra lani sodelovalo 209 zaposlenih v Iskratelu, ki na dan v povprečju prevozijo 35,4 kilometra, na teden pa 40.020 km. Več kot 90 odstotkov vseh 461 zaposlenih se vse dni v tednu na delo vozi z avtomobilom, tedensko pa za prevoz na delo in z dela naredijo 88.000 kilometrov. Vsi zaposleni na leto (255 delovnih dni, minus 30 dni dopusta znaša 32,14 tedna) opravijo kar 2,83 milijona kilometrov za prevoz na delo in za to porabijo skupaj okoli 184.000 litrov goriva (bencin in dizel, ob upoštevanju povprečne porabe 6,5 litra na 100 kilometrov). Od tega večji delež odpade na porabo dizelskega goriva, in sicer 114.500 litrov, saj med anketiranimi zaposlenimi prevladujejo lastniki avtomobilov na dizelski pogon (119), 78 jih ima avtomobil na bencinski pogon, deset je bencinskih hibridov, en dizelski hibrid, dva zaposlena imata električni avto, eden pa na plin.
Vozni park glede na starost avtomobila pa je takšen: 20 zaposlenih ima le do dve leti stare avtomobile, 60 jih ima do pet let stare avtomobile, 71 do deset let, 56 zaposlenih pa ima avtomobile, starejše od desetih let.
Anketa je še pokazala, da se zaposleni najpogosteje, kar 156 je takšnih, vozijo sami, s še eno osebo se jih vozi 29, z dvema ali več osebama pa le dva. Kar 102 vprašana bi bila pripravljena deliti svoj avto za prevoz, 38 se jih za tak način ne bi odločilo, neodločenih je še 58, deset zaposlenih pa to že prakticira. In prav zaradi varovanja okolja in zmanjšanja izpustov so se odločili tudi za omenjene načine dela in prevozov.
Kakšne so usmeritve
Sistem trajnosti lahko zaživi na temelju sodelovanja in povezovanja, transparentnosti in iskrenosti. Zaveza trajnostnega razvoja je namreč močno umeščena v Iskratelovo kulturo. Tako so že lani v sklopu projekta !N Month skupaj s študenti na hekatonu v okviru izziva »Kje vidite Iskratel v letu 2030?« razvili trajnostno strategijo Iskratel 2030.
Kot napovedujejo, bo trajnost tudi eden izmed vidikov letošnjega projekta !N Year. »Aprila smo že začeli z delavnicami, inženirskimi izzivi in s predavanji, povezanimi s trajnostjo, družbeno odgovornostjo in medgeneracijskim sodelovanjem na področju inženirskih poklicev,« pa je o projektu !N Year povedala Anita Volčanjšek, strokovnjakinja za korporativno komuniciranje v Iskratelu.
