Medijska hiša Delo letos nadgrajuje poslovno kampanjo na temo mobilnosti z naslovom Pametni prostori za življenje. Kampanja se bo končala s konferenco, ki bo 15. junija v Ljubljani. Programski partner konferenčnega dela je Inštitut za strateške rešitev (ISR).

Vsak petek bomo v okviru večmesečne poslovne kampanje v časopisu Delo in na spletnih straneh predstavljali teme s področja pametne mobilnosti. Svoje mesto ima pametna mobilnost v celotnem slovenskem prostoru: od naprednih in med seboj povezanih sistemov, ki ustvarjajo razmere za bolj kakovostno življenje, do novih priložnosti za razvoj podjetništva, gospodarstva in življenjskega prostora. Predstavili bomo prakse pametne mobilnosti in prednosti Slovenije v tem pogledu, trendsetterje prihodnosti, pametna naselja, posameznike v pametnem življenjskem prostoru, pametna mesta in tehnologijo ter logistiko in pametne tovarne.

Evropska akademija za baterije

Mobilnost v evropskih mestih

Kako do bolj trajnostnega in odpornejšega promet ter kakšne so vizije e-mobilnosti, so izzivi vsega sveta. Pomanjkanje napredka na tem področju v 36 večjih evropskih mestih izpostavlja tudi konec februarja objavljeno poročilo koalicije Clean Cities Campaign, ki se zavzema za urbano mobilnost brez emisij do leta 2030. Zato morajo evropska mesta bistveno okrepiti prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa. Članica koalicije je tudi slovenska okoljska organizacija Focus.

Nobeno večje evropsko mesto na področju prometa še ni blizu cilju, da bi prebivalcem zagotovilo do podnebja prijaznega načina transporta do leta 2030, je še pokazala analiza, v kateri se je Ljubljana s skupaj 45,7 odstotka točk uvrstila na 28. mesto na lestvici. Slovenska prestolnica se je najslabše uvrstila v kategorijah dostopnosti javnega potniškega prometa in kakovosti zraka, nizko število točk je zbrala še v kategoriji uvajanja nizkoemisijskih con, saj se premalo posveča omejevanju motornega prometa, ki se steka v mesto in ustvarja v njem.

Najvišje uvrščena mesta, Oslo, Amsterdam in Helsinki, so zbrala le od 71 do 64 odstotkov točk, kar kaže, da morajo tudi mesta z veliko podporo trajnostni mobilnosti povečati prizadevanja za doseg ničelnih emisij do leta 2030.

Nagrade najboljšim in nove rešitve

Evropska komisija je sredi februarja objavila imena dvanajstih mest, ki se bodo potegovala za nagrade evropskega tedna mobilnosti 2021. Lani se je za nagrade potegovalo več kot 3100 mest iz 53 držav, kar je bil rekordni dosežek. Komisija je finaliste letos izbrala na podlagi njihovih dosežkov pri vzpostavljanju čistejših, bolj zelenih in enostavnejših možnosti prevoza v mestih. Nagrade bo podelila v kategorijah večje občine, manjše občine, odličnost pri načrtovanju trajnostne mobilnosti v mestih ter varnost v mestnem cestnem prometu. Zmagovalci bodo razglašeni 28. marca.

Evropski teden mobilnosti, ki bo letos potekal od 16. do 22. septembra, je osrednja kampanja evropske komisije za ozaveščanje o trajnostni mobilnosti v mestih. Z njo spodbujajo aktivno mobilnost, uporabo javnega prevoza ter druge čiste in inteligentne rešitve prevoza.

Sicer pa je evropska komisija na začetku februarja sprejela novi pobudi za trajnostno in pametno mobilnost v EU. Kot je zapisala v smernicah, morajo biti nacionalni, regionalni in lokalni ukrepi v zvezi s taksiji in zasebnimi najemnimi vozili v skladu z načeli enotnega trga in sorazmerni s postavljenimi cilji, pri tem pa odpravljati socialne in varnostne pomisleke. Tako bi, kot navajajo, povečali učinkovitost potniškega prevoza po naročilu, saj bi zmanjšali prazne vožnje in spodbujali uporabo bolj trajnostnih prevoznih sredstev.

Drugi ukrep pa se nanaša na izmenjavo podatkov o cestah in prometu v realnem času. Nova pravila razširjajo geografsko pokritost na regionalne ceste in ceste v mestih ter uvajajo nove vrste podatkov, na primer o omejitvi dostopa vozil. Omenjeni ukrepi naj bi izboljšali obveščanje v prometu, utrli pot novim inovativnim storitvam za uporabnike cest ter pripomogli k razvoju sodobnejših mobilnostnih rešitev.

Zagotavljanje trajnostnega notranjega prometa

Povezovanju držav in trajnostni mobilnosti je bilo minuli teden namenjeno tudi srečanje prometnih ministrov v odboru za notranji promet ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE). Slovenija je na srečanju pristopila tudi k ministrski resoluciji Desetletje zagotavljanja trajnostnega notranjega prometa in trajnostnega razvoja.

Ob tem so na infrastrukturnem ministrstvu zapisali, da Slovenija v okviru EU in na širši mednarodni ravni podpira prizadevanja, ki so usmerjena v razogljičenje prometa, prehod na ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050 in doseganje ciljev trajnostne mobilnosti. »Slovenija se zaveda, da je trajnostni razvoj ključen za uspešno naslavljanje podnebnih sprememb, pri čemer bodo pomembno vlogo imeli tudi Združeni narodi (ZN), predvsem pri pripravi regulativnega okvira za notranji promet na regionalni in mednarodni ravni,« so še navedli.

Danes 59 sporazumov in konvencij zagotavlja okvir za razvoj mednarodnega cestnega in železniškega prometa, za plovbo po celinskih vodah, intermodalni promet ter prevoz nevarnega blaga in proizvodnjo vozil, pa je izpostavila tudi švicarska predsednica Simonetta Sommaruga.

Odbor za notranji promet je platforma ZN, ki pomaga učinkovito obravnavati globalne in regionalne potrebe v notranjem prometu. V zadnjih 75 letih je odbor zagotovil medvladni forum, na katerem UNECE in države članice ZN pripravljajo orodja in mehanizme za gospodarsko sodelovanje ter se pogajajo in sprejmejo mednarodne pravne akte o notranjem prometu.