Z ukrepi do večje konkurenčnosti logistike

Hitre spremembe in prilagoditve potrebam trga niso zaobšle niti področja logistike. Tudi na tem uporaba sodobne tehnologije, tehnoloških platform, digitalizacije in robotizacije naglo narašča. V te spremembe so primorana transportno-logistična podjetja zaradi naročnikov njihovih storitev, ki prav tako optimizirajo svojo proizvodnjo.

Poglavitne smernice prihodnjega razvoja logistične panoge bodo, kot še pravi direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever, optimizacija transporta, ki vključuje multimodalnost blaga ter rešitve za učinkovito upravljanje in optimizacijo logistike s poudarkom na znižanju škodljivih emisij iz prometa, sledenje okoljskim ciljem države in uresničevanje evropskega zelenega dogovora.



Ključni izziv panoge logistike in transporta pa je, kot pojasnjuje predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula, slediti potrebam in vedno večjemu cenovnemu pritisku. »Trenutno so izzivi tako pri nakupih novih vozil kot pri voznikih; zadnji so znani že leta, univerzalne rešitve pa ni. Prevozniki v ta del vlagajo veliko truda, medtem ko se hrambne kapacitete gradijo. Večja ko je rast, večji so izzivi,« še pojasnjuje Žula in dodaja, da so po drugi strani izredno neugodne tudi trenutne razmere v industriji, saj se surovine dražijo na vseh področjih, ne samo pri polprevodnikih. Zato je pritisk na cene v vseh elementih poslovanja, tudi v logistiki, kjer se poleg tega draži tudi gorivo.

Zagotavljanje točne dostave

Industrija in logistika v širšem smislu sta povezani in soodvisni, zato je pomembna tudi pravočasna dostava. Kot pravi Igor Žula, je spoštovanje časovnih oken v sedanjem času lažje spoštovati, saj je preostalega prometa zaradi dela od doma vendarle manj kot ponavadi. Robert Sever pa spomni na lansko leto, na čas razglasitve pandemije, ko so nekatere države omejitvene ukrepe sprejele tudi na področju transporta. Vendar se je kmalu izkazalo, da kakršni koli omejevalni ukrepi pri dostavi blaga povzročajo nepopravljivo škodo celotnemu gospodarstvu posamezne države. Na ravni EU je bil zato sprejet dogovor o zelenih koridorjih na mejah znotraj EU, ki omogočajo nemoten prevoz blaga med državami, brez omejitvenih ukrepov.

»Trenutno ni večjih težav pri dostavi blaga tudi po sistemu just in time, razen ob zaostrovanju ukrepov zaradi poslabšanja epidemiološke slike v posamezni državi in poostritvi obmejnih kontrol ter zmanjšanju števila obmejnih kontrolnih točk, kar vpliva na daljše kolone tovornih vozil pri izstopu iz države ali vstopu vanjo. Takrat nastajajo težave pri dostavi blaga, predvsem časovno kritičnih pošiljk, takšni zastoji so pogosti tudi zunaj meja EU, prevozniki poročajo o njih na poti proti Balkanu,« še pojasnjuje direktor Združenja za promet pri GZS. Hkrati dodaja, da ne moremo vplivati na višjo silo, kot je na primer nasedla ladja v Sueškem prekopu, ki je za nekaj dni ohromila pomorski promet. Se pa v Sloveniji, kot pravi Sever, srečujemo z zastoji v železniškem prometu zaradi prepotrebne obnove železniške proge proti Avstriji.
 

Vzpostavitev enotne vstopne točke

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo SRIP ACS+, katerega partner je Združenje za promet, je državi predlagalo vzpostavitev enotne vstopne točke na področju logistike. »Naš predlog temelji na celoviti rešitvi projekta DIGILOG.Si, kjer gre za mrežo partnerjev za razvoj in sprejemanje ukrepov za izboljševanje konkurenčnosti logističnih procesov in produktov z razvojem novih znanj, produktov, procesov in poslovnih modelov, demonstracijo sodobnih tehnologij ter promocijo in njihov prenos v realno okolje.«

Enotno vstopno okno v logistiki bi omogočalo strankam v celotni dobavni verigi izmenjavo standardiziranih informacij in dokumentov za izpolnitev vseh zakonskih postopkov uvoza, izvoza in tranzita. Vsem deležnikom bi bil omogočen 24-urni dostop do elektronskega prenosa vseh dokumentov. »Zaradi skrajšanja časa obdelave vseh dokumentov in dovoljenj je to eden ključnih vzvodov za razvoj in spodbujanje mednarodne trgovine in logistike,« pravi Robert Sever.

V okviru tega projekta je bilo izvedenih tudi nekaj pilotnih primerov uporabe elektronskega tovornega lista (e-CMR) v praksi, in sicer pri prevozih na Hrvaško in na relaciji Slovenija–Turčija–Slovenija. Pri tem Igor Žula poudarja, da je Slovenija med prvimi v Evropi ratificirala protokol, ki omogoča uporabo e-CMR v praksi. Pri izvajanju pilotnih projektov so sodelovali pristojna ministrstva in državne službe. »Testiranje je uspelo, kar je izjemen uspeh. Težji del je torej že za nami. V nadaljevanju pa je projekt treba razširiti še na področje izmenjave podatkov oziroma dokumentov v mednarodnem cestnem transportu tako med udeleženci kot med državnimi organi, kjer pa bi moralo zdaj glavno vlogo odigrati ministrstvo za infrastrukturo, ki sicer v teh projektih zelo tvorno sodeluje. Predstavljen je bil tudi model dobre prakse, ki temelji na estonskem modelu, priključile pa so se že nekatere evropske države,« pojasni Igor Žula.

Po njegovih besedah je ključni izziv, kdaj bodo temu sledile druge evropske države, saj bo skladno z uredbo eFTI (The electronic freight transport information regulation) dokument e-CMR postal obvezen že leta 2024. Po njegovi oceni se bodo rešitve najprej vpeljevale v bolj ambicioznih logističnih in prevozniških družbah, ki želijo iti v korak s časom in obogatiti svojo ponudbo, ter pri ponudnikih logističnih in prevoznih storitev, ki jih bo v to prisilil trg. »Žal so to praviloma tuje stranke, preostali del se bo posodobil, ko bo to postala zahteva. Združenje za promet pri GZS in Slovensko logistično druženje se v okviru Sripa mobilnost zelo trudi s promocijo tudi tega dela. Zelo dobrodošla pa bi bila tudi namenska sredstva države podjetjem za podporo projektom e-CMR,« še poudarja Igor Žula.

...