Načrtovanje investicij v stanovanjsko gradnjo

Medijska hiša Delo začenja novo poslovno kampanjo Nepremičnine, ki se bo končala s konferenco 19. aprila.
Fotografija: Z januarja izdanimi gradbenimi dovoljenji za stavbe je predvidena gradnja skoraj 850 stanovanj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Z januarja izdanimi gradbenimi dovoljenji za stavbe je predvidena gradnja skoraj 850 stanovanj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Medijska hiša Delo danes začenja z novo poslovno kampanjo Nepremičnine 2023: Nova stanovanjska politika in oblike financiranja naložb, ki jo bomo zaokrožili 19. aprila s poslovno konferenco na Ljubljanskem gradu.

Na konferenci se bomo na panelih med drugim osredotočili na novo javno stanovanjsko politiko ter na financiranje ciklusa naložb v javna stanovanja. V poslovni kampanji pa bomo vsako sredo do sredine aprila v časopisu Delo in na spletnih straneh predstavljali aktualne teme, od pregleda stanja na nepremičninskem trgu v Sloveniji pa do izzivov in priložnosti, ki nas čakajo v prihodnje, tudi na trgu poslovnih nepremičnin.

Predstavili bomo, kaj predvideva nova javna stanovanjska politika, ključne težave pri zagotavljanju zemljišč za stanovanjsko gradnjo in potrebne ukrepe za zmanjšanje ovir. Visoke cene nepremičnin, zviševanje obrestnih mer in s tem dražitev stanovanjskih kreditov bodo zmanjšali tudi povpraševanje prebivalstva. Zato bomo med drugim odpirali tudi vprašanja financiranja stanovanjskega investicijskega ciklusa in financiranja, prilagojenega strukturi kupcev. Ob tem seveda ne moremo mimo opremljanja in prenov nepremičnin, pomembno je tudi vedeti, kako razumeti zahteve nove generacije kupcev, s spremenjenimi navadami in vrednotami, ter kakšne so možnosti za ponovni vzpon pohištvene industrije.

Z vidika zelenega prehoda je v agendi tudi pametna in zelena stanovanjska gradnja, zato bomo pogledali, kako v Sloveniji sledimo trendom na tem področju ter kakšne so in bi še lahko bile spodbude države za investitorje in za kupce. Ne bomo pozabili niti na revitalizacijo starih nepremičnin in degradiranih območij in na to, kakšne so priložnosti za investitorje in sinergije z interesi občin.

Investicije v stanovanjsko gradnjo

V nekaterih evropskih državah lahko že opažamo padce cen nepremičnin. To vpliva tudi na načrtovane investicije v stanovanjsko gradnjo. V Evropi se bo v obdobju 2023–2025 rast gradbeništva po izračunih analitske mreže Euroconstruct (njen član je münchenski inštitut Ifo) upočasnila, najbolj pa bo na udaru gradnja stanovanjskih nepremičnin.

Spomnimo, da minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac napoveduje gradnjo 5000 javnih najemnih stanovanj do leta 2026, nato pa po 3000 stanovanj na leto. In kaj kažejo podatki? V Sloveniji beležimo danes 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, s čimer padamo pod povprečje tako EU (495) kot OECD (468).

V reviziji učinkovitosti izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 je tudi Računsko sodišče ugotovilo, da vlada in ministrstvo za okolje in prostor pri tem nista bila učinkovita, Stanovanjski sklad RS pa je bil delno učinkovit. Poleg tega država za gradnjo 8737 manjkajočih javnih najemnih stanovanj do 2025 nima zagotovljenih virov. Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost pristojnih pri izvajanju resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu v obdobju od 1. januarja 2015 do 30. junija 2021. V omenjeni resoluciji je bilo načrtovano, da bo do leta 2025 na razpolago 33.000 najemnih stanovanj v javni lasti, pri čemer močno zaostajamo.

Načrtovanih več stanovanj

V Sloveniji je bilo predlani dokončanih 4032 stanovanj, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. Kako pa kaže letos? V januarju je bilo izdanih 16 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stavbe: za stanovanjske 15 odstotkov, za nestanovanjske pa 17 odstotkov manj; vendar je v njih načrtovanih več stanovanj kot mesec prej. Po najnovejših podatkih Sursa bo skupna površina načrtovanih stavb merila približno 220.000 kvadratnih metrov, kar je za deset odstotkov manj kot v mesecu pred tem.

»Upadla je predvsem zaradi 30 odstotkov manjše površine načrtovanih nestanovanjskih stavb; površina načrtovanih stanovanjskih stavb pa bo za sedem odstotkov večja. Kar 46 odstotkov stanovanjskih površin je načrtovanih v enostanovanjskih stavbah; v načrtovanih nestanovanjskih stavbah pa bo največ površine (21 odstotkov) namenjene kmetijskim stavbam.«

In kot še navaja Surs, je z januarja izdanimi gradbenimi dovoljenji za stavbe predvidena gradnja skoraj 850 stanovanj, kar je 35 odstotkov več kot decembra lani. »Skoraj vsa stanovanja so načrtovana v stanovanjskih stavbah, le dve sta načrtovani v nestanovanjskih stavbah. Več kot polovica vseh stanovanj (55 odstotkov) je načrtovanih v večstanovanjskih stavbah, v povprečju pa bodo merila 79 kvadratnih metrov, v enostanovanjskih stavbah pa v povprečju 168.«
Iz podatkov Sursa je še razvidno, da je bilo največ stanovanj, 219 ali 26 odstotkov vseh, načrtovanih v osrednjeslovenski statistični regiji. Temu s 136 načrtovanimi stanovanji (16 odstotkov vseh) sledi pomurska statistična regija, s 122 (15 odstotkov vseh) pa jugovzhodna Slovenija. V drugih regijah je bilo načrtovanih manj stanovanj, in sicer najmanj, le štiri, v goriški statistični regiji.

In kaj še kažejo podatki Sursa? Skupni obseg prodaje v trgovini in storitvenih dejavnostih je bil lani za 9,7 odstotka večji kot leta 2021. Obseg prodaje se je najbolj povečal v gostinstvu, upadel pa je, in sicer za 3,2 odstotka, le v poslovanju z nepremičninami, so sporočili s statističnega urada.

Preberite še:

Komentarji: