Ameriški tehnološki velikani poskušajo v Sloveniji pritegniti najboljše kadre
Pet velikih tehnoloških podjetij, to so Google, Meta, Amazon, Microsoft in Apple, konsolidira trg, prevzema zagonska podjetja in zaposluje najboljše kadre, ker si jih tudi najlažje privoščijo. S kadrovskimi agencijami poskušajo tudi v Sloveniji pritegniti najboljše kadre, opaža soustanovitelj in direktor IT-podjetja XLAB Jure Pompe. Ta opozarja, da je »progresija, kot jo imamo v Sloveniji, izjemno destimulativna v primerjavi s tem, koliko lahko zasluži strokovnjak v tujini«. XLAB je lanska Delova podjetniška zvezda. Medijska hiša Delo pa bo danes razglasila podjetniško zvezdo leta 2022.
G. Pompe, kot predstavnik podjetja XLAB, lanske Delove podjetniške zvezde, ste član komisije za izbor letošnje zvezde. Na sestanku komisije ste dejali, da velika tehnološka podjetja, kot so Amazon, Microsoft in Google, uspešno vabijo slovenske talente v svoja podjetja. Prosim, predstavite ta trend.
Pet velikih tehnoloških podjetij, tako imenovani big five tech, to so Google, Meta, Amazon, Microsoft in Apple, konsolidira trg, prevzema zagonska podjetja in zaposluje najboljše kadre, ker si jih tudi najlažje privoščijo. Pred leti se je to dogajalo izključno v ZDA, v zadnjih letih pa so se tehnološka podjetja začela širiti tudi v Evropo. Največja najemajo kadrovske agencije, ki poskušajo tudi v Sloveniji pritegniti najboljše kadre. Izbrane kandidate nagovarjajo večinoma prek družbene platforme linkedin. Mladim gotovo laska, če jih v svoje vrste povabi veliko tehnološko podjetje.
Poleg družbenega ugleda lahko največja tehnološka podjetja ponudijo dobre plače in druge oblike nagrajevanja, kot so delniške opcije, ki jih slovensko podjetje zelo težko ponudi zaposlenemu. Zato smo v slabšem konkurenčnem položaju. Tudi v XLAB smo v zadnjem času na ta način izgubili dva zaposlena, eden je odšel k Amazonu na Irsko, drugi k Microsoftu na Norveško. Sicer pa to tare celotno slovensko IT-panogo, ki bo z leti kadrovsko izčrpana, če se bodo najboljši kadri še naprej selili k tehnološkim velikanom. K temu trendu je dodatno prispevala tudi pandemija, saj vsakdo lahko sedi doma in dela na daljavo za velika tehnološka podjetja.
Slovensko gospodarstvo že sicer težko dobi IT-strokovnjake. Kakšna škoda bo to za naša podjetja?
To je beg možganov, klasična težava vsake države. Predvsem mladim je treba ponuditi stimulativno okolje, v katerem bodo vrhunski strokovnjaki za svoje delo prejeli ustrezno plačilo. Prav je, da tisti, ki več zasluži, tudi več daje za skupnost. Vendar je tako izrazita progresija, kot jo imamo v Sloveniji, izjemno destimulativna v primerjavi s tem, koliko lahko zasluži strokovnjak v tujini.
Če se bo beg možganov nadaljeval, bo v Sloveniji sčasoma vse manj vrhunskih strokovnjakov, zato bodo slovenska podjetja vse težje konkurirala najboljšim na svetu. S tem pa bomo vsi skupaj počasi nazadovali.
Država bi morala razbremeniti najvišje plače? S socialno kapico?
Tako je. Socialna kapica je preprosta, učinkovita in pravična rešitev. Prav je, da nekdo, ki zasluži več, tudi več prispeva, a ta prispevek mora biti navzgor omejen.
V XLAB delujejo tudi kadri iz tujine. Kaj bi bilo treba storiti, da bi bila Slovenija bolj privlačna za njih? Boj za kadre je namreč globalen.
Kakovost življenja je marsikje po svetu nižja, kot je v Sloveniji. Ko se pogovarjam s poslovnimi partnerji in strankami iz tujine, imam včasih občutek, kot da v Sloveniji živimo v udobnem mehurčku, a se tega premalo zavedamo. Tujci, ki zaidejo k nam, pa to hitro spoznajo in so nad Slovenijo, nad tukajšnjo naravo, prebivalci in varnostjo navdušeni. XLAB svoje izdelke in storitve ponuja na globalnem trgu, a na posameznih trgih poskušamo nastopati čim bolj kot lokalni ponudnik. Zato v XLAB sodelujemo s številnimi tujci.
Kaj pa delovna dovoljenja?
Moja izkušnja, kar zadeva prosti pretok delovne sile v Evropi, je nekoliko grenka. Ko smo lani želeli v XLAB zaposliti Španca, se je izkazalo, da je to sicer mogoče, ampak je proces zaposlitve nerezidenta razmeroma kompleksen in drag. Z večino tujcev zato sodelujemo pogodbeno na daljavo.
Danes sva komaj dobila prostor za intervju, ker v vaših prostorih potekajo razgovori za službe. Očitno precej iščete kader.
Tako je, širimo se in precej intenzivno iščemo kader. Na slovenskem trgu smo znani kot dober zaposlovalec s sproščeno organizacijsko kulturo. Dobivamo ogromno prošenj za zaposlitev, predvsem od študentov. Zanimanje za IT-panogo v Sloveniji je med mladimi zelo veliko, kar je logično, glede na to, da živimo v času digitalne transformacije. Res pa je, da močno občutimo pomanjkanje izkušenih, tako imenovanih senior razvijalcev, ki jih je skoraj nemogoče pridobiti.
Delo od doma, ki je zaradi koronske krize pogostejše, je povečalo možnosti tujih podjetij za zaposlovanje Slovencev, ste dejali. To poudarjam tudi zato, ker XLAB, med drugim, ponuja rešitve za učinkovito delo na daljavo in pomoč oddaljenim uporabnikom. Kaj se dogaja v postpandemičnem času s povpraševanjem po tovrstnih storitvah?
Z začetkom pandemije so vse organizacije iskale programske rešitve za delo od doma. Mi smo imeli tako rešitev razvito, zato smo jo lahko nemudoma ponudili uporabnikom. Prvih nekaj mesecev po začetku pandemije smo delali tako rekoč dan in noč, tudi ob vikendih in praznikih. Takrat je bilo povpraševanje podjetij, državnih ustanov, univerz in drugih organizacij z vsega sveta izjemno veliko, številnim uporabnikom smo omogočili prehod na delo od doma. Situacija se je poleti 2020 umirila, a povpraševanje po naših rešitvah je ostalo na visoki ravni. Lani je bilo obdobje konsolidacije, zaposleni so se začeli vračati v pisarne, navadili so se na nova orodja.
Zdi se, da se bo hibridni model dela v pisarni in od doma obdržal. Na začetku pandemije so morala podjetja čez noč vzpostaviti orodja za delo od doma, zdaj pa smo v obdobju strateškega preoblikovanja poslovnih procesov, ki bodo dolgoročno omogočili hibridno delo. Industrija dela od doma postaja zrelejša, čemur smo tudi mi prilagodili svoje storitve. Tako da rastemo naprej.
XLAB je lani ustvaril 12 milijonov evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot v predkoronskem letu 2019. Kako bo letos?
Zadnje leto smo veliko časa namenili interni reorganizaciji. Po obdobju izjemne rasti smo namreč ugotovili, da moramo narediti strateški prehod iz malega v srednje veliko podjetje. V tem času smo zato formalizirali ekipe, usposobili vodje in vzpostavili interne procese. To je bilo zahtevno obdobje, polno spoznanj.
Kot soustanovitelj XLAB sem prehodil pot od začetka, ko smo bili trije, do danes, ko nas je več kot 100. Srednje veliko podjetje deluje popolnoma drugače kot mikro ali malo. Letos bodo prihodki podobni kot lani. Smo pa z reorganizacijo naredili dobre nastavke, da lahko podjetje raste naprej.
V izboru za Delovo podjetniško zvezdo so bila tudi štiri IT-podjetja, vsa s približno tremi milijoni evrov prometa. To so precej bolj startupovska podjetja kot vaše. Omenili ste, da ste šli v prehod iz malega v srednje veliko podjetje. Na kaj je treba biti pri tej rasti pozoren in kako se ji prilagoditi?
Živimo v času digitalne transformacije, zato na trgu uspe veliko idej s področja IT, saj podjetja iščejo rešitve za avtomatizacijo poslovanja. Za IT-panogo je značilno, da je mogoče prototip oziroma delujočo storitev ustvariti v razmeroma kratkem času in z nizkimi vstopnimi stroški. Stereotipno se ideje za IT-storitve razvijejo v garaži, za zagon potrebujete le računalnik in hladilnik s kokakolo. Tudi XLAB je nastal na podoben način. Število startupov se je v zadnjem desetletju izjemno povečalo, kar je dobro za državo, saj se s tem med mladimi krepita podjetniška miselnost in želja po dokazovanju na trgu. Vprašanje pa je, katerim zagonskim podjetjem uspe preboj do statusa uveljavljenega ponudnika na globalnem trgu.
Z večanjem števila uporabnikov neke rešitve se namreč povečuje kompleksnost poslovanja. Poleg odličnega inženirskega znanja, doseganja varnostnih standardov in robustnosti tehnološke rešitve so potrebne tudi druge podjetniške spretnosti, ki presegajo garažno programiranje. Pomembni so uspešna komercializacija tehnoloških rešitev, marketing, prodaja, razvoj partnerske mreže in podpornih storitev, vzpostavitev internih procesov ter dolgoročno zagotavljanje kakovosti storitev. Na koncu pa so odločilne še želja celotne ekipe po uspehu na trgu, pripravljenost za trdo delo in sposobnost hitrega širjenja. Ali neko podjetje lahko, denimo v enem dnevu, kakovostno postreže tisoč novim uporabnikom?
Kako so slovenska IT-podjetja uspešna pri rasti?
Nekaj slovenskih IT-podjetij je prebojnih v svetovnem merilu. Se je pa treba zavedati, da smo IT-podjetja, ki tekmujemo na globalnem trgu, neprestano na udaru konkurence, ki je oddaljena dobesedno en klik z miško. Slovenska podjetja pogosto tekmujemo Na začetku pandemije so morala podjetja čez noč vzpostaviti orodja za delo od doma, zdaj pa smo v obdobju strateškega preoblikovanja poslovnih procesov, ki bodo dolgoročno omogočili hibridno delo s konkurenti, ki so kapitalsko tisočkrat močnejši. Biti dolgoročno konkurenčen na globalnem trgu je naporno. Treba se je neprestano dokazovati, in kot je povedal eden izmed predstavnikov letošnjih nominiranih podjetij: »Ves čas si moraš prizadevati, da si desetkrat boljši od konkurentov.« To je način, kako uspeti.
Omenili ste ameriško financiranje malih tehnoloških podjetij. Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi iskali dodaten kapital?
Vse od ustanovitve podjetja leta 2001 smo sami zagotavljali sredstva za razvoj. Trg tveganega kapitala v Evropi je bil pred dvajsetimi leti še precej slabo razvit. A se je v tem času izjemno okrepil. Tudi v Sloveniji je danes kar nekaj skladov tveganega kapitala. Podjetje XLAB svoje storitve ponuja globalno, zato je za vlagatelje zelo zanimivo. Redno dobivamo predloge potencialnih vlagateljev, vendar se do zdaj nismo še z nobenim dogovorili za sodelovanje. Podjetje je za zdaj še vedno v slovenski lasti. Če bi še enkrat ustanavljal zagonsko podjetje, pa bi verjetno poiskal vlagatelje.
Možnost, da boste kdaj sprejeli vlagatelja, je odprta? Od česa je to odvisno?
Seveda, ta možnost vedno obstaja. Danes je investicijski ekosistem tako razvit, da vlagatelji s tako imenovanim pametnim denarjem poleg denarnega vložka tudi na druge načine prispevajo k razvoju podjetja. Logično je, da skladi zasebnega kapitala potiskajo naprej tiste ponudnike tehnoloških rešitev, v katerih imajo svoj kapitalski vložek. XLAB je z vidika vlagateljev nekoliko specifičen, saj je naš najpomembnejši trg Japonska. Večina največjih skladov zasebnega kapitala pa izvira iz ZDA, zato jih zanima predvsem uspešnost tehnološke rešitve na ameriškem trgu.
