Tudi z alternativnim financiranjem podjetja do polnega potenciala

SID banka in Evropski investicijski sklad v Slovenski naložbeni program kapitalske rasti vložila 100 milijonov evrov
Fotografija: Za mala in srednja podjetja zunanji viri financiranja niso pomembni zgolj zaradi hitrejšega razvoja, ampak tudi zato, ker prinesejo spremembo korporativnega upravljanja. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Za mala in srednja podjetja zunanji viri financiranja niso pomembni zgolj zaradi hitrejšega razvoja, ampak tudi zato, ker prinesejo spremembo korporativnega upravljanja. FOTO: Shutterstock

Ljubljana – Motor evropskega in tudi slovenskega gospodarstva so mala in srednja podjetja in prav pri njih bosta imeli eno ključnih vlog stabilna struktura financiranja in možnost izbire različnih virov. Ta podjetja so se namreč doslej pogosto odločala za opustitev projekta, namesto da bi poskušala najti ustrezno kombinacijo lastniških in dolžniških virov ter tako dosegla svoj polni potencial. Anketa Banke Slovenije je pokazala, da mala in srednja podjetja, ne samo da zelo malo razmišljajo o alternativnih virih financiranja, ampak tudi večinoma ne preverijo niti kreditnih pogojev pri bankah.

Lani je 45 odstotkov malih in srednjih podjetij (MSP) uporabilo ali zaprosilo za zunanje vire financiranja. Kot še kaže anketa Banke Slovenije (BS), je ta delež pri mikro podjetjih znašal 35 odstotkov, pri malih 45 odstotkov in pri srednjih 47 odstotkov. Za primerjavo, od velikih podjetij jih je lani slaba polovica uporabila zunanje vire financiranja. Poglavitni vzrok, da teh niso uporabila mala in srednja podjetja, je po anketi dovolj lastnih virov. Le pet odstotkov podjetij se je ustrašilo, da zunanjega vira ne bi dobila. Enak odstotek jih je tudi navedel, da je bil investicijski projekt odložen.

Med malimi in srednjimi podjetji sta z naskokom največja vira zunanjega financiranja bančno posojilo in lizing. Ta dva sta, sodeč po anketi BS, uporabljana celo dvakrat bolj kot lastniški kapital. Pogosta oblika je še bančni limit ali kreditna linija. Pri tem je tudi zanimivo, da več kot polovica MSP za financiranje zaprosi le pri eni ustanovi. To pomeni, da podjetja, ne samo da zelo malo razmišljajo o alternativnih virih financiranja, ampak večinoma ne preverijo niti kreditnih pogojev pri bankah.


Le malo jih razmišlja o zunanjih virih financiranja


Pr približno tretjini anketiranih MSP se je lani povečala potreba po bančnih posojilih, v polovici primerov so potrebe ostale nespremenjene. In več kot polovica jih je odgovorila, da so drugi viri financiranja nepomembni. Podrobnejši pogled pokaže, da le kakih pet odstotkov podjetij razmišlja o drugih, manj običajnih, zunanjih virih financiranja.

Med malimi in srednjimi podjetji sta z naskokom največja vira zunanjega financiranja bančno posojilo in lizing. FOTO: Leon Vidic/Delo
Med malimi in srednjimi podjetji sta z naskokom največja vira zunanjega financiranja bančno posojilo in lizing. FOTO: Leon Vidic/Delo


Pri tem je treba omeniti še en podatek Banke Slovenije, in sicer, da je prav pri malih in srednjih podjetij največji delež nedonosnih posojil, torej takih, pri katerih podjetniki ali zamujajo s plačili ali pa sploh niso sposobni vrniti izposojenega. Res pa je tudi, da je večina teh težav še vedno iz obdobja krize. Razumljivo je priliv novih slabih posojil v dobrih gospodarskih časih razmeroma skromen, ostaja pa vprašanje, ali so poostrena pravila posojanja dovolj, da mala in srednja podjetja ob morebitni novi krizi ne bodo spet nadpovprečno zašla v težave.

Eno ključnih vlog bosta imeli stabilna struktura financiranja in možnost izbire različnih virov. Manjša podjetja se z izzivom financiranja srečajo predvsem, ko imajo pred sabo poslovno priložnost, za katero je potrebna večja investicija, ki je družba ne more izvesti z lastnimi sredstvi. V veliko teh primerov bi družba tudi presegla zgornjo mejo zadolženosti, ki jo še tolerirajo banke.


Podjetnik ima več možnosti financiranja


Podjetja se zato pogosto odločijo za opustitev projekta, namesto da bi poskušala najti ustrezno kombinacijo lastniških in dolžniških virov. Pri manjših podjetjih je le redko ustrezna izbira tržni vir financiranja, se pravi obveznice ali javni delniški kapital. Čeprav se tudi te oblike zadnja leta izredno hitro razvijajo v okviru startupovskih shem. A pogosto bi lahko podjetniki k projektu povabili, denimo, sosede ali znance, ki bi zagotovili zadostna lastniška sredstva, da se zmanjša finančni vzvod. Tudi v teh primerih lahko podjetnik uporabi hibridne vire, denimo konvertibilna posojila. Ta se lahko spremenijo v delež družbe ob izpolnjenih pogojih. V nekaterih evropskih državah so dokaj pogosta oblika financiranja tudi posojila podjetnika, ki jih banke obravnavajo podobno kot lastniški kapital, praviloma pa imajo tudi ugoden davčni vpliv. Podjetnik ima tako tudi na mikro ravni več možnosti financiranja.



Strah pred vstopom finančnega partnerja je opazen tudi na nacionalni ravni, saj je izjemno malo primerov, ko se malemu podjetju uspe prebiti med velika. Slovenija ima tako med velikimi podjetji skoraj izključno družbe, preoblikovane iz nekdanjih družbenih organizacij.

Za mala in srednja podjetja zunanji viri financiranja niso pomembni zgolj zaradi hitrejšega razvoja, ampak tudi zato, ker prinesejo spremembo korporativnega upravljanja. Izloči se zasebna sfera podjetnika, podjetje pa s tem dobi identiteto.


Slovenski naložbeni program kapitalske rasti


Evropska komisija Slovenijo že več let v okviru evropskega semestra in krepitve unije kapitalskih trgov znotraj celotne EU opozarja na nadaljnji razvoj trga lastniškega oziroma alternativnega financiranja podjetij. Nedavno sta SID banka in Evropski investicijski sklad (EIF) predstavila Slovenski naložbeni program kapitalske rasti (Segip). Ta obsega 100 milijonov evrov, vanj pa sta EIF in SID banka vložila vsak po 50 milijonov. Program je namenjen lastniškemu in kvazi lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednjih ter mid-cap podjetij (tj. podjetje, ki ima do 3000 zaposlenih za polni delovni čas in hkrati ni MSP).

Poleg financiranja podjetij v fazi rasti je namen sklada privabiti v Slovenijo mednarodne naložbe zasebnega kapitala, mobilizirati sredstva slovenskih institucionalnih vlagateljev ter krepiti zmogljivosti skladov zasebnega kapitala, ustanovljenih v Sloveniji, s podporo upravljavcem skladov zasebnega kapitala, ki so prestali skrben pregled EIF. Cilj programa je, kot poudarjajo v SID banki, tudi povečanje kontinuitete lastniškega financiranja, ki bi ga opravili regionalni in vseevropski skladi zasebnega kapitala.

SID banka in Evropski investicijski sklad (EIF) sta nedavno predstavila Slovenski naložbeni program kapitalske rasti (Segip). FOTO: Uroš Hočevar/Delo
SID banka in Evropski investicijski sklad (EIF) sta nedavno predstavila Slovenski naložbeni program kapitalske rasti (Segip). FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Kako lahko podjetja dostopajo do financiranja


Podjetja lahko interes za lastniški kapital izrazijo SID banki ali kateremukoli izmed dveh izbranih upravljavcev lokalnih alternativnih skladov, to sta KD Skladi in KF Finance. SID banka ne ponuja neposrednega lastniškega financiranja, bo pa z veliko gotovostjo lahko napotila podjetje na pravi naslov, torej k tistemu upravljavcu alternativnih skladov, pri katerem je verjetnost vzajemnega interesa za financiranje največja. Če si podjetje izrecno želi, da ga financira tuji sklad, pa lahko več informacij pridobi pri SID banki.

Prednost partnerstva je, kot poudarjajo v SID banki, v znanju in izkušnjah, ki jih SID banka prejme od EIF in obratno. Skupaj sta tako SID banka in EIF opredelila naložbeno politiko skladov zasebnega kapitala, ki se bodo potegovali za denarna sredstva iz programa Segip. Korist partnerstva je tudi v tem, da SID banka ne nosi sama vseh tveganj, saj jih najmanj polovico nosi tudi EIF. Poleg tega je SID banka z vključitvijo EIF zagotovila dodatna izdatna finančna sredstva za izvajanje programa, in to ob striktni zavezi EIF, da bo skoraj ves njun denarni vložek dosegel slovenska podjetja.

Pogodba namreč določa, da bo najmanj 88 milijonov evrov investiranih v kapital podjetij s sedežem v Sloveniji; glede na predvideni finančni vzvod s sredstvi zasebnih vlagateljev pa predvidoma še več. SID banka, kot navajajo, ima bogate izkušnje s poznavanjem slovenskih podjetij in potreb slovenskega trga; EIF pa ima bogate izkušnje in znanje kot investitor glede ocen naložbenih priložnosti. Je namreč največji evropski posamični investitor v alternativne investicijske sklade in skupaj s SID banko katalizator za dodatne investicije drugih institucionalnih vlagateljev.


Prednost partnerstva med SID banko in EIF


Evropski investicijski sklad je tudi v okviru skrbnega pregleda opredelil standarde EIF, ki jih morajo izpolnjevati lokalni upravljavci skladov zasebnega kapitala pri lastniškem financiranju podjetij, da so se lahko vključili v program Segip in da lahko uspešno zbirajo zaveze od institucionalnih vlagateljev v Sloveniji. Po postopku zaprtega razpisa je, kot rečeno, EIF za upravljavca skladov izbral KD Sklade in KF Finance.

Luka Podlogar pravi, da je poslanstvo sklada zasebnega kapitala, da vlaga v podjetja, ki imajo velik potencial rasti in ambiciozne ekipe. FOTO: Blažž Samec/Delo
Luka Podlogar pravi, da je poslanstvo sklada zasebnega kapitala, da vlaga v podjetja, ki imajo velik potencial rasti in ambiciozne ekipe. FOTO: Blažž Samec/Delo


Predstavniki EIF so ob predstavitvi programa pred mesecem dni med drugim izpostavili, da alternativno financiranje v Sloveniji še vedno predstavlja majhen delež finančnih virov, ki so na voljo za rast lokalnih malih in srednjih podjetij, kar upočasnjuje slovensko gospodarsko rast, zato so veseli, da s skladom pomagajo reševati to vprašanje.

Da so prav mala in srednja podjetja motor slovenskega gospodarstva in znatno prispevajo k rasti gospodarstva, poudarja tudi Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, in dodaja, da žal zaradi pomanjkanja lastniškega financiranja mnoga izmed njih ne dosežejo svojega polnega potenciala. »Poslanstvo našega sklada zasebnega kapitala je, da vlaga v ta podjetja, ki imajo velik potencial rasti in ambiciozne ekipe, ki potrebujejo kapital za izvedbo svojih načrtov, bodisi za širitev kapacitet, gradnjo prodajne mreže, razvoj produktov ali prevzem konkurentov.«

Z razvojem skladov zasebnega kapitala pa se po besedah Luke Podlogarja tudi v Sloveniji vzpostavlja nova platforma, ki bo slovenskim vlagateljem ponudila novo, alternativno naložbeno možnost lastniške udeležbe v hitro rastočih malih in srednjih podjetjih, v katera je neposredno teže investirati. »Ponosni smo, da naš način poslovanja dosega najvišje standarde in zahteve EIF in da smo bili izbrani za sodelovanje v Slovenskem naložbenem programu kapitalske rasti in tako izpolnjujemo tudi svoje poslanstvo odgovornega finančnega posrednika ter pripomoremo k razvoju in tudi rasti slovenskega gospodarstva,« je še dodal predsednik uprave KD Skladov Luka Podlogar.



Prva generacija slovenskih podjetnikov prihaja v leta, ko rešujejo problem nasledstva in so, kot je ob predstavitvi povedal Tone Pekolj iz KF Financ, pripravljeni svoja podjetja prodati oziroma odpreti vrata drugim investitorjem. Te je po njegovem mnenju treba ozavestiti, da rasti, povečanja konkurenčnosti in internacionalizacije podjetij ni vedno mogoče doseči le z zagotavljanjem dolžniškega financiranja.

Komentarji: