»Več ko bo podjetnosti, bolje bomo živeli«
Goran Novković, izvršni direktor SBC, pravi, da se ljudje premalo zavedajo, da podjetnost povečuje blaginjo države in prinaša koristi vsem.
Odpri galerijo
S kampanjo ZA podjetno Slovenijo želimo ljudem razložiti, da če bo več podjetnosti, kar pomeni tudi več ambicioznosti in kreativnosti, bomo imeli boljše produkte, več bomo zaslužili in bomo lahko imeli višje plače, obenem bomo imeli več za davke in tudi naše pokojnine bodo lahko višje, pravi Goran Novković, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – V Sloveniji pojem podjetništva še vedno vzbuja negativne konotacije, zato so v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) pripravili vseslovenski program ZA podjetno Slovenijo. Kot je v intervjuju med drugim pojasnil izvršni direktor SBC Goran Novković, bodo v prihodnjih dveh do treh letih spodbujali dialog in povezovanje podjetnikov in širše javnosti, saj si želijo spoštovanja tistih, ki so s svojim delom pomagali na vseh ravneh.
Največji izziv ni črnogledost, ampak negotovost, ki jo povzročajo te napovedi. V nasprotju z obdobjem pred krizo v preteklosti imamo zdaj situacijo z že nekaj let trajajočimi kriznimi točkami: geostrateškimi ali gospodarskimi. Negotovost se pozna. Sam sem obiskal več kot 380 podjetij v zadnjih dveh letih in v resnici je v zadnjih nekaj mesecih bistveno več tistih, ki že čutijo upadanje naročil ali pa ni več tako velike napovedi rasti naročil. Predvsem v avtomobilski panogi, kar je povezano z nemško industrijo, pa tudi v logistiki in v zadnjem času tudi na področju surovin. To pa so že znanilci, da bi se morali na to pripravljati s scenarijem B. Večina naših članov še vedno ne zaznava večjih pretresov, je pa iz meseca v mesec precej več tistih, ki opozarjajo, da se jim nekatere napovedi poslabšujejo. Že od lanskega junija imamo trend, da čedalje več podjetnikov opozarja na ohlajanje gospodarstva. Vprašanje je, ali se bo začela resna kriza. Nekoč so nas učili: »Delajmo tako, kot da bo nenehno mir, pripravljajmo pa se tako, kot da bo jutri vojna.« To bi v tem hipu morali upoštevati.
Zanimivo je, da je izziv še vedno pomanjkanje ustrezne delovne sile, za kar je več razlogov. Ker pa se rast umirja, se postavlja vprašanje, kolikšen del podjetnikov je pri nas vezanih na avtomobilsko industrijo in jih bo ohlajanje prizadelo. Po naših informacijah nastajajo neke vrste močnejše oscilacije – če so podjetja še pred letom dni imela napovedi naročil za nekaj časa vnaprej, se zdaj dogaja, da jih sploh nimajo, potem pa ta kar naenkrat pridejo; ali pa imajo veliko naročil, pa jih kasneje kupci čez noč odpovedo. Zato se morajo podjetja izjemno hitro prilagajati, kar pa bo v Sloveniji problem zaradi toge zakonodaje na področju delovne sile. Zato je vprašanje, koliko se bodo naša podjetja zmogla prilagoditi novim razmeram.
To ni davčna reforma, ampak je dobra davčna kozmetika. To pa zato, ker je razbremenitev skupaj z regresom bistveno večja kot v času Mramorjeve reforme, hkrati pa smo ohranili kot davčno vabo davek na dohodek pravnih oseb. V SBC smo razočarani nad dvema zadevama. Prva je, da ni razbremenitve nagrajevanja zaposlenih, kar je problem, saj imamo v Sloveniji prenizko dodano vrednost. Namesto da bi omogočili visoko strokovnim kadrom ali inovatorjem individualno nagrajevanje po boljših davčnih pogojih, še bolj pospešujemo beg možganov. Leta 2017 smo imeli večji neto odliv – razlika med tistimi, ki so s terciarno izobrazbo prišli, in tistimi, ki so odšli iz Slovenije, je bila negativna za več kot 1000 – kakor v času največje krize leta 2011, ko je ta znašal manj kot 500 oseb. Če izgubimo dvakrat več terciarno izobraženih kakor v času krize, je to že znak za alarm. Drugi problem pa je, da se ne zavedamo, da je od tega, kakšne produkte bomo razvijali ali inovirali, odvisno, kakšne bodo plače in pokojnine vseh – ker je od tega odvisno tudi, ali bo več ali manj davkov.
Tudi zato smo se odločili za kampanjo ZA podjetno Slovenijo, da ljudem razložimo: če bo več podjetnosti, kar pomeni tudi več ambicioznosti in kreativnosti, bomo imeli boljše produkte, več bomo zaslužili in bomo lahko imeli višje plače, obenem bomo imeli več za davke in naše pokojnine bodo lahko višje. Mi smo na to v ideološki vojni, ki smo ji priče v Sloveniji, čisto pozabili. In to je eden od osnovnih zakonov zdrave kmečke pameti, ki jo na zahodu zelo dobro poznajo in se po njej tudi dosledno ravnajo.
V podjetjih zelo dobro razumejo, da če ne bodo razvili več boljših izdelkov, ne bodo več zaslužili in ne bodo mogli imeti višjih plač. V splošni javnosti pa se to kar odmisli, kot da tega ni in kot da denar pada z neba. In tudi zato gremo v Klubu slovenskih podjetnikov v to akcijo ZA podjetno Slovenijo.
Kampanjo smo začeli včeraj, zanjo pa smo se odločili zaradi opažanj, da družbena klima ni naklonjena podjetnosti, kar je glavni izziv Slovenije. S tega zornega kota želimo združiti ne samo podjetnike, ampak tudi kreativne ustvarjalce, inovatorje, spodbuditi večjo samozavest in ambicioznost. Vse te ljudi želimo združiti, ker smo ocenili, da je to v Sloveniji tako imenovana tiha večina, ki se zaradi onesnaženega javnega mnenja ne oglaša.
Sam sem obiskal 380 podjetij, med katerimi so številna zelo dobra, o katerih se nič ne ve, ki so nišni specialci in prvaki, pogosto tudi na svetovni ravni. Ne želijo se izpostavljati, ker so nekateri politiki in nekateri drugi zagnali tako umazano javno diskusijo, da se raje potegnejo nazaj. Mi pa želimo s pozitivnim pristopom ponazoriti, da je to tisto, kar lahko Slovenijo pelje naprej. Ne samo podjetništvo, ampak tudi inovativnost delavcev, tudi raziskovalno delo vrhunskih kadrov itd. Če ne bomo tem ljudem dali možnosti, da imajo svoj glas, in če ga ne bomo spoštovali, bo to velik problem za vse nas.
V Sloveniji se, denimo, še zdaj vse podjetnike meče v isti koš zaradi negativnih tajkunskih zgodb iz preteklosti. Tajkuni so uničevalci delovnih mest, pravi podjetniki pa ustvarjajo delovna mesta. Ta delitev v Sloveniji ni jasno vzpostavljena. Vemo, da je tudi gospodarstvo samo v večjem delu krivo za to percepcijo, ker se mnogi niso postavili po robu tajkunskim zgodbam pred desetimi leti in več. Ampak to, kar se dogaja od takrat, ko se vse meče v en koš, kot da so vsi tajkuni, je pa še večji problem, ker škodi vsej Sloveniji in vsem njenim prebivalcem, od delavcev do upokojencev.
Že sama država bi lahko naredila veliko z upoštevanjem vseh vidikov, saj vsak, ki ima visoko plačo, še ni bogat. V Sloveniji je že »bogat« nekdo, ki je zelo dober mlad strokovnjak na določenem področju in ima nekaj tisoč evrov plače, pa še vedno živi v najemniškem stanovanju. Ni pa bogat nekdo, ki je podedoval pet hiš, pa mogoče sploh ni zaposlen, ker ne potrebuje službe ...
Pozabljamo, da se današnji svet giblje zelo preprosto: kapital, ki išče nizko dodano vrednost, gre v manj razvite države, hkrati pa razvite države maksimalno privabljajo tiste, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, ker so ustvarjalni itd., in od tega imajo koristi vsi, tudi delavci. Zato je zahodni svet tako močan. Mi bi se morali v tem vmesnem prostoru, kjer smo, čim bolj truditi, da čim več kreativnih ljudi zadržimo pri nas in hkrati pripeljemo še koga iz tujine. In da obenem izboljšamo to klimo, da bomo vsi spoštovali podjetnost.
SBC je v zadnjega pol leta predlagal kar nekaj ukrepov, predvsem za mlade, kot so na primer olajšave za kadrovska stanovanja, ki bi jih zgradila podjetja zraven svojih prostorov, saj bi s tem skrajšali še pot v službo in zmanjšali tudi ogljični odtis. Predlagali smo tudi ukrepe za davčno razbremenitev tistih, ki se vrnejo iz tujine v Slovenijo, predvsem mladih. Veliko držav, na primer Danska, Italija, Portugalska, ima takšne ukrepe ali pa jih načrtujejo – na primer znižanje osnove za plačilo davkov za tri- do petletno obdobje, če se mladi talenti iz tujine vrnejo domov in nadaljujejo svojo raziskovalno pot v javnem ali zasebnem sektorju.
Omenjeno kampanjo bomo izvajali srednjeročno, od dve do tri leta, in jo sproti razvijali. Imamo tudi usmerjevalni odbor, to je svetovalno telo, v katerem smo poleg naših članov zbrali tudi predstavnike različnih ciljnih skupin, od upokojencev, iskalcev zaposlitev do tistih s takšnimi izkušnjami, da nam lahko pomagajo s svojimi idejami in nasveti. Vsi lahko prispevajo predloge za določene ciljne skupine za spletni strani www.sbc.si/zapodjetnoslovenijo/. Kampanja je tudi interaktivna, kar pomeni, da iščemo najboljše predloge in jih bomo zatem tudi podali, ali vladi ali pa bomo kakšnega tudi sami uresničili z zavezniki. Pričakujemo zelo različne predloge, naš cilj pa je, da izberemo čim boljše.
Naše sporočilo je zelo preprosto: »Več ko bo podjetnosti, bolje bomo živeli.« O predlogih bomo obveščali tudi vlado. V Sloveniji imamo tako imenovano tiho večino, ki zelo dobro dela, ne sliši pa se njenega glasu, ko je treba izvesti družbene spremembe. Želimo si, da bodo tudi politične stranke vse te ideje vključile v svoje programe, in ko bodo prišle na oblast, bo to tudi spodbuda za njihovo uresničitev. Zdaj, ko tega ni, ko imamo ideološko razklano družbo, ko se na eni strani pogovarjamo o ukrepih za lažno solidarnost, na drugi strani pa o migrantih, imamo situacijo, ko se o ključnih zadevah za preboj slovenske družbe in gospodarstva ne pogovarjamo. Želimo si spoštovanja tistih, ki so s svojim delom pomagali na vseh ravneh. Vendar bo treba tudi z ukrepi poskrbeti, da bodo sledila prava dejanja.
Eden glavnih vzrokov, da Slovenija ne zmore zadržati Slovencev doma ali pa privabiti tujih strokovnjakov, je, da imamo politični sistem, ki ne omogoča samo velikega števila strank, ampak tudi medresorske bitke, zaradi česar se nič ne premakne. Predsednik vlade bi moral imeti štab za kadrovski izziv Slovenije pri sebi. Slovenija ima izjemno priložnost, da privablja kadre iz tujine. Pogovarjamo se o različnih sporazumih, ki so tehnične narave, ampak danes se to dela s promocijo in oglaševanjem, kot na primer sosednja Avstrija na slovenskih radijskih postajah vabi ljudi z oglasi. Slovenija ima znanje, na primer iz turizma, s katerim bi na digitalni način targetirali dobre kadre v tujini, morala pa bi izvesti nekaj ukrepov. Dovolj bi bile že manjše spremembe pri dohodninskih razredih, pa boljše izpostavljanje našega geostrateškega položaja, dobra sociala ... Če bi zagnali takšno digitalno kampanjo za privabljanje visoko strokovnih in deficitarnih kadrov, bi zagotovo prišli v Slovenijo. To je samo vprašanje politične volje.
Mi smo že lani v predlogih ZA prodorno Slovenijo predstavili nekaj ukrepov. Ljudje se ne zavedajo, da imamo v tem trenutku razmeroma majhno brezposelnost, hkrati pa smo med najslabšimi državami v razmerju med delovnimi aktivnimi in neaktivnimi. Imamo paradoksalno situacijo, ki jo lahko rešimo samo tako, da privabljamo dobre kadre iz tujine ali pa da hitreje dvigujemo dodano vrednost. Poleg davčnih ukrepov, ki stimulirajo posameznike, smo predlagali še izvzetje kadrovskih štipendij iz dohodnine za talente iz socialno šibkih družin; potem pa še predlog za proaktivno javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah. Vsi dobro vemo, da je prepad med izobraževalnim sektorjem in gospodarstvom zdaj pogosto zelo velik.
Osnovna vrednost SBC je, da združuje novodobne podjetnike, ki so nadpovprečno uspešni in zagovarjajo etično podjetništvo. Nadpovprečna uspešnost se kaže v tem, da smo imeli na začetku lanskega leta 72 članov, zdaj sta 202, konec leta jih bo okoli 215. Ta uspešnost se kaže tudi v rezultatih: omenjena skupina je povečala izvoz v zadnjih petih letih za 137 odstotkov, dodana vrednost je skoraj 20 odstotkov višja kot na državni ravni; donos na kapital je 16-odstoten, bonitetne ocene so z naskokom višje, kar pomeni, da SBC zdravo raste, prav tako zdravo rastejo tudi njegovi člani.
Imamo odlično osnovo, da združujemo dobre podjetnike, ki s svojo kvaliteto želijo vplivati na podjetniško okolje s predlogi državi, hkrati pa se med seboj čim bolj povezovati z dobrimi praksami in informacijami. Ker pa prevladujejo med članstvom družinska podjetja, smo začeli veliko delati z njihovimi nasledniki. Tako imamo trikrat na leto posebne dogodke zanje in tudi znotraj SBC akademije velikokrat temo o nasledstvu, kar je eden ključnih izzivov Slovenije. Trenutno imamo veliko družinskih podjetij, ki so nosilci policentričnega razvoja v ruralnem okolju. Slovenija ima to prednost, da je to ohranila. Če jim ne bomo pomagali pri zelo dobrem prehodu ali na družinske člane ali na dobre menedžerje, pri čemer družine še vedno ostanejo lastniki, bo to velik problem za Slovenijo. V svetu tretjina družinskih podjetij po prvi generaciji omaga, še druga tretjina po drugi generaciji, in to je eden ključnih elementov, zato toliko delamo z nasledniki.
SBC Mladi pa so mladi podjetniki po stažu (od enega do sedmih let), ki ne izhajajo iz naših podjetnikov, ampak smo se povezali z 19 organizacijami, ki se ukvarjajo s startupi, ter s kmetijsko zbornico zaradi inovativnih kmetov. Pregledali smo nabor dobrih mladih podjetnikov, skupaj z bilancami njihovih podjetij. Imeti morajo dobiček oziroma v najslabšem primeru minimalno izgubo, ne smejo biti visoko zadolženi, ne sme biti hudih oscilacij v prometu, saj želimo, da se podpre kakovostno mlado podjetništvo. Na podlagi tega smo naredili nabor okoli 70 podjetij, na prvo srečanje jih je prišlo 50 in doslej se jih je že 24 včlanilo v sekcijo, pričakujemo pa, da bomo imeli do konca leta že več kot 30 članov. S tem pod kapo SBC združujemo vse tri vidike kakovostnega podjetništva. Idejni oče projekta pa je Jure Knez iz Dewesofta.
Slovenija ima že eno konkurenčno prednost, ki se je ljudje sploh ne zavedajo: imamo ogromno nišnih specialistov, ki so prvi v niši ali na vrhu posameznih niš, in te bi morali podpreti, ne pa tistih, ki slabo poslujejo in ne vemo, kaj bo z njimi. Tako sploh ni splošno znano zavedanje, da je na primer Ryanairova aplikacija za booking slovenski proizvod. Po drugi strani se v javnosti pogosto pojavlja nostalgija po stari Iskri, kar je po mojem popolnoma zgrešeno, saj stara Iskra niti do gležnjev ni segla tistemu, kar imamo danes, če seštejemo vsa podjetja, ki so izšla iz nje in so nišni specialisti na svojih področjih: dediščina stare Iskre je desetkrat boljša, kot je bila stara Iskra. Ne zavedamo se, da BMW danes zaradi številnih nišnih razvijalcev zelo skrbi, da ne bo kdo od konkurentov dobil nišnega zmagovalca, s čimer bi se zmanjšala kakovost njegovega avtomobila. Na tem je gradil tudi Akrapovič, ki je pri izpušnih sistemih nišni zmagovalec. Mi z ekonomijo obsega ne moremo imeti velikega podjetja, ki veliko prodaja v svetu končnih izdelkov, imamo pa lahko zelo močne nišne specialce in te je treba obdržati.
Položaj je danes popolnoma drugačen kot pred krizo 2007. Takrat je bila država razmeroma malo zadolžena, podjetja pa zelo. Danes imamo situacijo, ko so bila podjetja in gospodinjstva zelo odgovorna – imamo podjetja, ki so izrazito razdolžena, ki so se v nišah zelo dobro razvila in izrazito povečala izvoz. Gospodarstvo je v dobrem desetletju za 25 odstotkov povečalo tudi dodano vrednost, čeprav še vedno nismo zadovoljni z njo. Imamo gospodinjstva, ki imajo zelo veliko depozitov, ki so med najmanj zadolženimi v EU, in imamo državo, ki ni povsem opravila svojega dela, ker ni dovolj zmanjšala deleža javnega dolga. Zdajšnji finančni minister na tem bolj pospešeno dela, vendar smo izgubili precej let in nimamo manevrskega prostora za reakcijo, ko bo kriza. Zadeva se je popolnoma obrnila, a sem optimist. Če nas bo tokrat kaj prizadelo, bo to bolj dogajanje v tujini kot pa domače neumnosti.
Razpoloženje v svetovnem gospodarstvu se še naprej poslabšuje; poslabšale so se tako ocene trenutnih razmer kot pričakovanja za prihodnost, vlagatelji na globalni ravni pričakujejo občutno šibkejšo rast svetovne trgovine ter skromnejšo zasebno potrošnjo in investicijsko dejavnost. So napovedi preveč črnoglede in kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo?
Največji izziv ni črnogledost, ampak negotovost, ki jo povzročajo te napovedi. V nasprotju z obdobjem pred krizo v preteklosti imamo zdaj situacijo z že nekaj let trajajočimi kriznimi točkami: geostrateškimi ali gospodarskimi. Negotovost se pozna. Sam sem obiskal več kot 380 podjetij v zadnjih dveh letih in v resnici je v zadnjih nekaj mesecih bistveno več tistih, ki že čutijo upadanje naročil ali pa ni več tako velike napovedi rasti naročil. Predvsem v avtomobilski panogi, kar je povezano z nemško industrijo, pa tudi v logistiki in v zadnjem času tudi na področju surovin. To pa so že znanilci, da bi se morali na to pripravljati s scenarijem B. Večina naših članov še vedno ne zaznava večjih pretresov, je pa iz meseca v mesec precej več tistih, ki opozarjajo, da se jim nekatere napovedi poslabšujejo. Že od lanskega junija imamo trend, da čedalje več podjetnikov opozarja na ohlajanje gospodarstva. Vprašanje je, ali se bo začela resna kriza. Nekoč so nas učili: »Delajmo tako, kot da bo nenehno mir, pripravljajmo pa se tako, kot da bo jutri vojna.« To bi v tem hipu morali upoštevati.
Kaj pričakujete od leta 2020, kaj bodo največji izzivi?
Zanimivo je, da je izziv še vedno pomanjkanje ustrezne delovne sile, za kar je več razlogov. Ker pa se rast umirja, se postavlja vprašanje, kolikšen del podjetnikov je pri nas vezanih na avtomobilsko industrijo in jih bo ohlajanje prizadelo. Po naših informacijah nastajajo neke vrste močnejše oscilacije – če so podjetja še pred letom dni imela napovedi naročil za nekaj časa vnaprej, se zdaj dogaja, da jih sploh nimajo, potem pa ta kar naenkrat pridejo; ali pa imajo veliko naročil, pa jih kasneje kupci čez noč odpovedo. Zato se morajo podjetja izjemno hitro prilagajati, kar pa bo v Sloveniji problem zaradi toge zakonodaje na področju delovne sile. Zato je vprašanje, koliko se bodo naša podjetja zmogla prilagoditi novim razmeram.
Državni zbor je pred kratkim sprejel spremembe štirih davčnih zakonov, s katerimi se razbremenjuje lestvica za odmero dohodnine, po drugi strani pa se zvišuje obdavčitev kapitala in uvaja minimalna stopnja obdavčitve podjetij. Je to za vas davčna reforma?
To ni davčna reforma, ampak je dobra davčna kozmetika. To pa zato, ker je razbremenitev skupaj z regresom bistveno večja kot v času Mramorjeve reforme, hkrati pa smo ohranili kot davčno vabo davek na dohodek pravnih oseb. V SBC smo razočarani nad dvema zadevama. Prva je, da ni razbremenitve nagrajevanja zaposlenih, kar je problem, saj imamo v Sloveniji prenizko dodano vrednost. Namesto da bi omogočili visoko strokovnim kadrom ali inovatorjem individualno nagrajevanje po boljših davčnih pogojih, še bolj pospešujemo beg možganov. Leta 2017 smo imeli večji neto odliv – razlika med tistimi, ki so s terciarno izobrazbo prišli, in tistimi, ki so odšli iz Slovenije, je bila negativna za več kot 1000 – kakor v času največje krize leta 2011, ko je ta znašal manj kot 500 oseb. Če izgubimo dvakrat več terciarno izobraženih kakor v času krize, je to že znak za alarm. Drugi problem pa je, da se ne zavedamo, da je od tega, kakšne produkte bomo razvijali ali inovirali, odvisno, kakšne bodo plače in pokojnine vseh – ker je od tega odvisno tudi, ali bo več ali manj davkov.
Klub slovenskih podjetnikov je začel večletno kampanjo ZA podjetno Slovenijo. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Tudi zato smo se odločili za kampanjo ZA podjetno Slovenijo, da ljudem razložimo: če bo več podjetnosti, kar pomeni tudi več ambicioznosti in kreativnosti, bomo imeli boljše produkte, več bomo zaslužili in bomo lahko imeli višje plače, obenem bomo imeli več za davke in naše pokojnine bodo lahko višje. Mi smo na to v ideološki vojni, ki smo ji priče v Sloveniji, čisto pozabili. In to je eden od osnovnih zakonov zdrave kmečke pameti, ki jo na zahodu zelo dobro poznajo in se po njej tudi dosledno ravnajo.
V podjetjih zelo dobro razumejo, da če ne bodo razvili več boljših izdelkov, ne bodo več zaslužili in ne bodo mogli imeti višjih plač. V splošni javnosti pa se to kar odmisli, kot da tega ni in kot da denar pada z neba. In tudi zato gremo v Klubu slovenskih podjetnikov v to akcijo ZA podjetno Slovenijo.
Kakšen je namen vaše akcije?
Kampanjo smo začeli včeraj, zanjo pa smo se odločili zaradi opažanj, da družbena klima ni naklonjena podjetnosti, kar je glavni izziv Slovenije. S tega zornega kota želimo združiti ne samo podjetnike, ampak tudi kreativne ustvarjalce, inovatorje, spodbuditi večjo samozavest in ambicioznost. Vse te ljudi želimo združiti, ker smo ocenili, da je to v Sloveniji tako imenovana tiha večina, ki se zaradi onesnaženega javnega mnenja ne oglaša.
Sam sem obiskal 380 podjetij, med katerimi so številna zelo dobra, o katerih se nič ne ve, ki so nišni specialci in prvaki, pogosto tudi na svetovni ravni. Ne želijo se izpostavljati, ker so nekateri politiki in nekateri drugi zagnali tako umazano javno diskusijo, da se raje potegnejo nazaj. Mi pa želimo s pozitivnim pristopom ponazoriti, da je to tisto, kar lahko Slovenijo pelje naprej. Ne samo podjetništvo, ampak tudi inovativnost delavcev, tudi raziskovalno delo vrhunskih kadrov itd. Če ne bomo tem ljudem dali možnosti, da imajo svoj glas, in če ga ne bomo spoštovali, bo to velik problem za vse nas.
V Sloveniji se, denimo, še zdaj vse podjetnike meče v isti koš zaradi negativnih tajkunskih zgodb iz preteklosti. Tajkuni so uničevalci delovnih mest, pravi podjetniki pa ustvarjajo delovna mesta. Ta delitev v Sloveniji ni jasno vzpostavljena. Vemo, da je tudi gospodarstvo samo v večjem delu krivo za to percepcijo, ker se mnogi niso postavili po robu tajkunskim zgodbam pred desetimi leti in več. Ampak to, kar se dogaja od takrat, ko se vse meče v en koš, kot da so vsi tajkuni, je pa še večji problem, ker škodi vsej Sloveniji in vsem njenim prebivalcem, od delavcev do upokojencev.
Kdo bi moral več narediti za spremembo te percepcije?
Že sama država bi lahko naredila veliko z upoštevanjem vseh vidikov, saj vsak, ki ima visoko plačo, še ni bogat. V Sloveniji je že »bogat« nekdo, ki je zelo dober mlad strokovnjak na določenem področju in ima nekaj tisoč evrov plače, pa še vedno živi v najemniškem stanovanju. Ni pa bogat nekdo, ki je podedoval pet hiš, pa mogoče sploh ni zaposlen, ker ne potrebuje službe ...
Pozabljamo, da se današnji svet giblje zelo preprosto: kapital, ki išče nizko dodano vrednost, gre v manj razvite države, hkrati pa razvite države maksimalno privabljajo tiste, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, ker so ustvarjalni itd., in od tega imajo koristi vsi, tudi delavci. Zato je zahodni svet tako močan. Mi bi se morali v tem vmesnem prostoru, kjer smo, čim bolj truditi, da čim več kreativnih ljudi zadržimo pri nas in hkrati pripeljemo še koga iz tujine. In da obenem izboljšamo to klimo, da bomo vsi spoštovali podjetnost.
Goran Novković, izvršni direktor SBC, pravi, da imamo v Sloveniji tako imenovano tiho večino, ki zelo dobro dela, ne sliši pa se njenega glasu, ko je treba izvesti družbene spremembe.FOTO: Mavric Pivk/Delo
SBC je v zadnjega pol leta predlagal kar nekaj ukrepov, predvsem za mlade, kot so na primer olajšave za kadrovska stanovanja, ki bi jih zgradila podjetja zraven svojih prostorov, saj bi s tem skrajšali še pot v službo in zmanjšali tudi ogljični odtis. Predlagali smo tudi ukrepe za davčno razbremenitev tistih, ki se vrnejo iz tujine v Slovenijo, predvsem mladih. Veliko držav, na primer Danska, Italija, Portugalska, ima takšne ukrepe ali pa jih načrtujejo – na primer znižanje osnove za plačilo davkov za tri- do petletno obdobje, če se mladi talenti iz tujine vrnejo domov in nadaljujejo svojo raziskovalno pot v javnem ali zasebnem sektorju.
Omenjeno kampanjo bomo izvajali srednjeročno, od dve do tri leta, in jo sproti razvijali. Imamo tudi usmerjevalni odbor, to je svetovalno telo, v katerem smo poleg naših članov zbrali tudi predstavnike različnih ciljnih skupin, od upokojencev, iskalcev zaposlitev do tistih s takšnimi izkušnjami, da nam lahko pomagajo s svojimi idejami in nasveti. Vsi lahko prispevajo predloge za določene ciljne skupine za spletni strani www.sbc.si/zapodjetnoslovenijo/. Kampanja je tudi interaktivna, kar pomeni, da iščemo najboljše predloge in jih bomo zatem tudi podali, ali vladi ali pa bomo kakšnega tudi sami uresničili z zavezniki. Pričakujemo zelo različne predloge, naš cilj pa je, da izberemo čim boljše.
Naše sporočilo je zelo preprosto: »Več ko bo podjetnosti, bolje bomo živeli.« O predlogih bomo obveščali tudi vlado. V Sloveniji imamo tako imenovano tiho večino, ki zelo dobro dela, ne sliši pa se njenega glasu, ko je treba izvesti družbene spremembe. Želimo si, da bodo tudi politične stranke vse te ideje vključile v svoje programe, in ko bodo prišle na oblast, bo to tudi spodbuda za njihovo uresničitev. Zdaj, ko tega ni, ko imamo ideološko razklano družbo, ko se na eni strani pogovarjamo o ukrepih za lažno solidarnost, na drugi strani pa o migrantih, imamo situacijo, ko se o ključnih zadevah za preboj slovenske družbe in gospodarstva ne pogovarjamo. Želimo si spoštovanja tistih, ki so s svojim delom pomagali na vseh ravneh. Vendar bo treba tudi z ukrepi poskrbeti, da bodo sledila prava dejanja.
Kako pa bi lahko država poskrbela, da bi svoje strokovnjake zadržali doma in privabili tuje?
Eden glavnih vzrokov, da Slovenija ne zmore zadržati Slovencev doma ali pa privabiti tujih strokovnjakov, je, da imamo politični sistem, ki ne omogoča samo velikega števila strank, ampak tudi medresorske bitke, zaradi česar se nič ne premakne. Predsednik vlade bi moral imeti štab za kadrovski izziv Slovenije pri sebi. Slovenija ima izjemno priložnost, da privablja kadre iz tujine. Pogovarjamo se o različnih sporazumih, ki so tehnične narave, ampak danes se to dela s promocijo in oglaševanjem, kot na primer sosednja Avstrija na slovenskih radijskih postajah vabi ljudi z oglasi. Slovenija ima znanje, na primer iz turizma, s katerim bi na digitalni način targetirali dobre kadre v tujini, morala pa bi izvesti nekaj ukrepov. Dovolj bi bile že manjše spremembe pri dohodninskih razredih, pa boljše izpostavljanje našega geostrateškega položaja, dobra sociala ... Če bi zagnali takšno digitalno kampanjo za privabljanje visoko strokovnih in deficitarnih kadrov, bi zagotovo prišli v Slovenijo. To je samo vprašanje politične volje.
Kako bi država lahko zagotovila spodbudnejše poslovno okolje in večji tehnološki razvoj?
Mi smo že lani v predlogih ZA prodorno Slovenijo predstavili nekaj ukrepov. Ljudje se ne zavedajo, da imamo v tem trenutku razmeroma majhno brezposelnost, hkrati pa smo med najslabšimi državami v razmerju med delovnimi aktivnimi in neaktivnimi. Imamo paradoksalno situacijo, ki jo lahko rešimo samo tako, da privabljamo dobre kadre iz tujine ali pa da hitreje dvigujemo dodano vrednost. Poleg davčnih ukrepov, ki stimulirajo posameznike, smo predlagali še izvzetje kadrovskih štipendij iz dohodnine za talente iz socialno šibkih družin; potem pa še predlog za proaktivno javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah. Vsi dobro vemo, da je prepad med izobraževalnim sektorjem in gospodarstvom zdaj pogosto zelo velik.
Klub slovenskih podjetnikov je v začetku novembra predstavil svojo novo sekcijo SBC Mladi – zakaj ste se odločili za ta korak?
Osnovna vrednost SBC je, da združuje novodobne podjetnike, ki so nadpovprečno uspešni in zagovarjajo etično podjetništvo. Nadpovprečna uspešnost se kaže v tem, da smo imeli na začetku lanskega leta 72 članov, zdaj sta 202, konec leta jih bo okoli 215. Ta uspešnost se kaže tudi v rezultatih: omenjena skupina je povečala izvoz v zadnjih petih letih za 137 odstotkov, dodana vrednost je skoraj 20 odstotkov višja kot na državni ravni; donos na kapital je 16-odstoten, bonitetne ocene so z naskokom višje, kar pomeni, da SBC zdravo raste, prav tako zdravo rastejo tudi njegovi člani.
V Sloveniji se, denimo, še zdaj vse podjetnike meče v isti koš zaradi negativnih tajkunskih zgodb iz preteklosti, pravi Goran Novković. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Imamo odlično osnovo, da združujemo dobre podjetnike, ki s svojo kvaliteto želijo vplivati na podjetniško okolje s predlogi državi, hkrati pa se med seboj čim bolj povezovati z dobrimi praksami in informacijami. Ker pa prevladujejo med članstvom družinska podjetja, smo začeli veliko delati z njihovimi nasledniki. Tako imamo trikrat na leto posebne dogodke zanje in tudi znotraj SBC akademije velikokrat temo o nasledstvu, kar je eden ključnih izzivov Slovenije. Trenutno imamo veliko družinskih podjetij, ki so nosilci policentričnega razvoja v ruralnem okolju. Slovenija ima to prednost, da je to ohranila. Če jim ne bomo pomagali pri zelo dobrem prehodu ali na družinske člane ali na dobre menedžerje, pri čemer družine še vedno ostanejo lastniki, bo to velik problem za Slovenijo. V svetu tretjina družinskih podjetij po prvi generaciji omaga, še druga tretjina po drugi generaciji, in to je eden ključnih elementov, zato toliko delamo z nasledniki.
SBC Mladi pa so mladi podjetniki po stažu (od enega do sedmih let), ki ne izhajajo iz naših podjetnikov, ampak smo se povezali z 19 organizacijami, ki se ukvarjajo s startupi, ter s kmetijsko zbornico zaradi inovativnih kmetov. Pregledali smo nabor dobrih mladih podjetnikov, skupaj z bilancami njihovih podjetij. Imeti morajo dobiček oziroma v najslabšem primeru minimalno izgubo, ne smejo biti visoko zadolženi, ne sme biti hudih oscilacij v prometu, saj želimo, da se podpre kakovostno mlado podjetništvo. Na podlagi tega smo naredili nabor okoli 70 podjetij, na prvo srečanje jih je prišlo 50 in doslej se jih je že 24 včlanilo v sekcijo, pričakujemo pa, da bomo imeli do konca leta že več kot 30 članov. S tem pod kapo SBC združujemo vse tri vidike kakovostnega podjetništva. Idejni oče projekta pa je Jure Knez iz Dewesofta.
Slovenija je na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma letos ohranila 35. mesto. Kaj bi morala še narediti za izboljšanje konkurenčnosti?
Slovenija ima že eno konkurenčno prednost, ki se je ljudje sploh ne zavedajo: imamo ogromno nišnih specialistov, ki so prvi v niši ali na vrhu posameznih niš, in te bi morali podpreti, ne pa tistih, ki slabo poslujejo in ne vemo, kaj bo z njimi. Tako sploh ni splošno znano zavedanje, da je na primer Ryanairova aplikacija za booking slovenski proizvod. Po drugi strani se v javnosti pogosto pojavlja nostalgija po stari Iskri, kar je po mojem popolnoma zgrešeno, saj stara Iskra niti do gležnjev ni segla tistemu, kar imamo danes, če seštejemo vsa podjetja, ki so izšla iz nje in so nišni specialisti na svojih področjih: dediščina stare Iskre je desetkrat boljša, kot je bila stara Iskra. Ne zavedamo se, da BMW danes zaradi številnih nišnih razvijalcev zelo skrbi, da ne bo kdo od konkurentov dobil nišnega zmagovalca, s čimer bi se zmanjšala kakovost njegovega avtomobila. Na tem je gradil tudi Akrapovič, ki je pri izpušnih sistemih nišni zmagovalec. Mi z ekonomijo obsega ne moremo imeti velikega podjetja, ki veliko prodaja v svetu končnih izdelkov, imamo pa lahko zelo močne nišne specialce in te je treba obdržati.
Nedavno sprejetje sprememb davčnih zakonov ni davčna reforma, ampak je dobra davčna kozmetika.
V kakšni kondiciji je po vašem slovensko gospodarstvo?
Položaj je danes popolnoma drugačen kot pred krizo 2007. Takrat je bila država razmeroma malo zadolžena, podjetja pa zelo. Danes imamo situacijo, ko so bila podjetja in gospodinjstva zelo odgovorna – imamo podjetja, ki so izrazito razdolžena, ki so se v nišah zelo dobro razvila in izrazito povečala izvoz. Gospodarstvo je v dobrem desetletju za 25 odstotkov povečalo tudi dodano vrednost, čeprav še vedno nismo zadovoljni z njo. Imamo gospodinjstva, ki imajo zelo veliko depozitov, ki so med najmanj zadolženimi v EU, in imamo državo, ki ni povsem opravila svojega dela, ker ni dovolj zmanjšala deleža javnega dolga. Zdajšnji finančni minister na tem bolj pospešeno dela, vendar smo izgubili precej let in nimamo manevrskega prostora za reakcijo, ko bo kriza. Zadeva se je popolnoma obrnila, a sem optimist. Če nas bo tokrat kaj prizadelo, bo to bolj dogajanje v tujini kot pa domače neumnosti.
