Delaj trdo, zabavaj se močno

Kritično mišljenje, komunikacija in sodelovanje so ključne veščine zaposlenega v 21. stoletju, pravi soustanovitelj podjetja CaseSolvers Istvan Juhasz.
Fotografija: Istvan Juhasz: Obstajajo podjetja, ki urijo kadre v razvoju veščin, podjetja, ki svetujejo na področju človeških virov, in podjetja, ki uporabljajo metodo poslovnih primerov. Mi počnemo vse to. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Istvan Juhasz: Obstajajo podjetja, ki urijo kadre v razvoju veščin, podjetja, ki svetujejo na področju človeških virov, in podjetja, ki uporabljajo metodo poslovnih primerov. Mi počnemo vse to. FOTO: Roman Šipić

CaseSolvers je mlado madžarsko podjetje, ki na kadrovsko področje prinaša svežino s pristopom, temelječim na študijah primerov, v svetu in na poslovnih šolah znano harvardsko metodo, ki je pri nas zaradi plime hackathonov v ozadju. Naročniki njihove storitve uporabljajo tako za privabljanje talentov kot za povečevanje kompetenc in sposobnosti sodelovanja v organizacijah. Podjetje s svojimi 15 »trenerji«, med katerimi je tudi soustanovitelj Istvan Juhasz, deluje v 28 državah, kjer sodeluje s priznanimi poslovnimi šolami in podjetji, tudi slovenskimi.

Pri metodi študije primerov gre za simulacijo poslovnih, miselnih in komunikacijskih izzivov v resničnem življenju na način, da se v omejenem času, ki ga imajo skupine udeležencev treninga na voljo, najdejo in predstavijo rešitve določenega izziva. »Če znate dobro reševati poslovne primere, boste lahko bolje reševali tudi težave podjetja, v katerem ste zaposleni. Bolj boste samostojni, sprejemali boste boljše odločitve, bolje boste služili strankam in nazadnje imeli tudi večji dobiček,« privlačnost metode povzame 28-letni Juhasz.

 

Vaše podjetje je izobraževalni startup. Kaj vse še počnete?

Izobraževanje je naša glavna dejavnost, da. Poleg tega smo dejavni pri upravljanju človeških virov.


Tudi metoda študije poslovnih primerov, ki jo uporabljate kot svoje glavno orodje, je bila najprej metoda poučevanja na Harvardski poslovni šoli. Kakšna je razlika med njeno uporabo za izobraževalne namene in za namene upravljanja človeških virov?

Metoda prihaja s Harvarda, oblikovana je bila v 20. letih prejšnjega stoletja, torej šteje že skoraj sto let. Nastala je zato, ker so tamkajšnji profesorji študente hoteli učiti posla ne v klasični obliki predavanj, ampak v obliki skupinske razprave o resničnih dogodkih iz poslovnega življenja, ter so študentom postavili izziv, da najdejo rešitve zanje. Mi metodo uporabljamo zelo podobno. Študentom poslovnega upravljanja in tudi dijakom predložimo študije primerov – obsegajo od pol do 30 strani – ki jih morajo rešiti. To je velik izziv, saj so pod časovnim pritiskom in morajo sodelovati z drugimi člani ekipe.



Pri upravljanju človeških virov v podjetjih to metodo uporabljamo zato, ker tako lahko opazujemo, kako deluje vsak član ekipe: kako zbira informacije, kako jih analizira, kako se znajde v ekipi, ali razmišlja kritično in kako predstavlja rešitve, do katerih skupina pride. Vse te faze točkujemo in na podlagi končnega števila točk lahko rečemo, na katerih področjih je posameznik bolj in na katerih manj močan. Nekatera podjetja študijo poslovnih primerov uporabljajo pri zaposlovanju novih kandidatov, druga za notranjo identifikacijo talentov in izbor najboljših – voditeljev.


Če so treningi jed, kaj so njene sestavine? Kakšne smernice dajete udeležencem?

Glavne sestavine so: poslovni primer, ljudje, ki so pametni, saj jih drugače ne bi bilo tam, in minimalna navodila z naše strani. Udeležencem ne damo priročnika, ampak prej smernice in jih pustimo, da delajo sami. Če vidimo, da so nekoliko zašli s poti, jih usmerimo nazaj. Dober filmski primer, s katerim lahko ponazorimo naše delo, je Šund. V prizoru, ko nekoga ustrelijo v avtu in je ta ves zamazan s krvjo, za čiščenje pokličejo gospoda Wolfa. Ta ima na vizitki izpisano, da je »reševalec problemov«.

Reševalec problemov je v bistvu reševalec primerov. Ko je vse naokoli krvavo, najde rešitve in da podrobna navodila drugim, kako kri očistiti in prekriti dele, iz katerih je ni mogoče izprati.


Po čem se razlikujete od konkurence?

Težko je reči, saj so naše dejavnosti raznolike. Nobeno podjetje ne počne natančno tega, kar počnemo mi, in v toliko državah. Obstajajo podjetja, ki trenirajo kadre v razvoju veščin, podjetja, ki svetujejo na področju človeških virov, in podjetja, ki uporabljajo metodo poslovnih primerov. Mi počnemo vse to. Naša primerjalna prednost je tudi, da začnemo s treningi, pri katerih spoznamo veliko študentov. Na treningih vodilnih poslovnežev spoznamo potrebe podjetij, smo torej most med študenti in podjetji.
 

Ali spremljate, kolikšen delež študentov, ki sodelujejo na tekmovanjih, nato dobi zaposlitev?

Vsi se zaposlijo. Navsezadnje so nadarjeni in na tekmovanjih spoznajo predstavnike podjetij. Spremljamo tudi, kje se zaposlijo. Trendi so se spremenili. Pred časom so skoraj vse posrkala velika štiri svetovalna podjetja. Danes je drugače. Svetovalna podjetja še vedno zaposlijo velik delež študentov iz tekmovanj, vendar talente lovijo in nekatere dobijo tudi druga podjetja: najboljše banke, zavarovalnice, trgovske verige in telekomunikacijska podjetja. 


Kakšne treninge in izobraževanja ponujate za podjetja?

V podjetjih razvijamo podobne veščine kot pri treningih s študenti. Glavne kategorije so kritično mišljenje, sodelovanje in komuniciranje. To so tri najpomembnejše kompetence, ki jih po merilih OECD potrebuje uspešen delavec v 21. stoletju. Pri treningih za podjetja se osredotočamo na razvijanje ene ali dveh od teh treh veščin. Če podjetje hoče, da bi njegovi zaposleni bolje komunicirali, se osredotočimo na to. Če ima težave s sodelovanjem med zaposlenimi, ekipe sestavimo tako, da v njih sodelujejo zaposleni različnih starosti, z različnih delovnih področij in lokacij podjetja. Sicer pa na vseh naših treningih v glavnem rešujemo primere, teorije ni veliko.


Obstaja knjižnica primerov, iz katere črpate. Za kaj natančno gre?

Na voljo je tisoče simulacij poslovnih izzivov. Številni prihajajo iz ZDA, zlasti s Harvardske poslovne šole. Njihovi primeri so običajno zelo strateški in dolgi. Dobri so za ocenjevanje ljudi, vendar smo za svoje potrebe že od začetka delovanja podjetja razvijali lastne primere. Imamo svojo knjižnico z več kot sto opisanimi primeri. Večinoma se nanašajo na specifično podjetje in so bolj namenjeni izobraževanju.


Lahko navedete kakšnega?

Recimo, da je podjetje zabeležilo padec prodaje v zadnjih letih, vendar ne pozna razlogov. Na voljo ima podatke menedžerjev, povratne odzive kupcev in podobno. Ugotoviti moramo vzroke in predstaviti primerne rešitve. Tipičen primer s področja energetike bi bil, da podjetje po analizi vseh podatkov ugotovi, da so se spremenile navade potrošnikov. Za dvig prihodkov mora zato modernizirati svoje storitve.

Drugi primer je širitev podjetja v tujino, tretji, da podjetje posluje dobro, vendar peša notranja organizacija. Poslovni primeri so na voljo s katerega koli gospodarskega področja, za katere koli teme in za katero koli geografsko lokacijo.


V Sloveniji so priljubljeni hackathoni, ki jih podjetja uporabljajo za rekrutiranje novih talentov. Kakšna je razlika med njimi in vašim rekrutiranjem z metodo študije primerov?

Hackathon se bolj osredotoča na iskanje rešitev. Podjetje udeležencem da izziv in ga zanimajo predvsem rezultati, ne pa toliko ljudje. Glavni namen metode poslovnih primerov pa je identificirati sposobnost sodelujočih za rešitev predstavljenega in podobnih primerov v prihodnosti.


Ali pri svojem delu morda opažate, da podjetja slabo poznajo svoje zaposlene oziroma njihova znanja in spretnosti?

Ko podjetje raste, se razprši vedenje, kateri zaposleni je v čem dober. V nekem trenutku ni več enega človeka, ki bi poznal vse zaposlene, temveč je več takšnih, vendar se na njihove informacije ni mogoče naslanjati, ker niso primerljive. Zato številna podjetja uporabljajo ocenjevalne centre, ki jim pomagajo najti najbolj nadarjene, in te vključijo v programe za nadarjene.
Vse pogostejša alternativa pa so interna tekmovanja iz poslovnih primerov, na katerih na podlagi reševanja primerov podjetja po enotni metodologiji ocenijo, kdo je najboljši.


Ali so učinki teh treningov merljivi?

Če gre za rekrutacijo novih zaposlenih, na katero se lahko prijavi preko sto študentov, se jih v naslednji krog, v katerem poteka soočenje v živo, prebije okoli 20, od teh podjetje opravi pogovore z okoli desetimi, in jih nekaj tudi zaposli.

V primeru korporativnih treningov pa rezultati kažejo, da jih skoraj 100 odstotkov udeležencev označi za koristne. Cenijo tudi, da morajo zavihati rokave in trdo delati. Treningi trajajo več dni, vsak dan vsaj osem ur, primeri se rešujejo ves čas, običajno prek računalnika, v skupini, na koncu pa se rešitve predstavijo pred vsemi zbranimi.


S katerimi podjetji sodelujete?

Delamo praktično z vsemi panogami, od finančne do telekomunikacijske, energetske in informacijske, do storitvene, zlasti svetovalne, torej z vsemi običajnimi »osumljenci«. Pa tudi z javnim sektorjem in univerzami. Aktivni smo v 28 državah.
Za mednarodno svetovalno podjetje, ki po vsej Evropi išče najbolj nadarjene zaposlene, organiziramo med pet in deset dogodkov letno v različnih delih Evrope. Letos je fokus na Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Vzhodni Evropi. Na vsaki lokaciji izberemo najboljše študente. Začnemo z intervjuji, v katerih študenti rešujejo poslovne primere, nato pogovore z njimi opravi še podjetje, ki se odloči, koga želi najeti.


S katerimi podjetji v Sloveniji sodelujete in kako?

Trenutno smo najbolj aktivni na področju korporativnih treningov. Sodelujemo z več telekomunikacijskimi, inženirskimi in informacijskimi podjetji. V prihodnosti načrtujemo še sodelovanje s podjetji iz drugih panog, k vam bi radi pripeljali tudi tekmovanja v reševanju poslovnih primerov.


Kako drage so vaše storitve?

Smo med dražjimi ponudniki treningov, ker je naš pristop unikaten. Ni veliko podjetij, ki bi trenirala zgolj področje veščin, in nobeno drugo ne uporablja metode študije primerov na tak način kot mi. Poleg tega imamo digitalno ponudbo. Svoje delo jemljemo zelo resno, po drugi strani pa smo razmeroma mladi – povprečna starost naše ekipe je pod 30 let – in se radi igramo. Naš moto je delaj trdo, zabavaj se močno.

Komentarji: