Delavci na črpalkah dobili svoj sindikat
Njihov cilj je dobiti lastno kolektivno pogodbo, ki bo upoštevala specifike njihovega dela.
Odpri galerijo
Nezadovoljstvo delavcev na becinskih servisih je izbilo sodu dno. FOTO Mavric Pivk/Delo
Delavci na bencinskih servisih tarnajo zaradi svojega slabega ekonomsko socialnega položaja in statusa zaposlitve, ob tem, da delodajalci kujejo visoke dobičke. Ker tudi z delom obstoječih sindikatov niso zadovoljni, so ustanovili svojega, Sindikat delavcev bencinskih servisov. Za prvi cilj so si zastavili doseči reprezentativnost v svojem poklicu, nato pa bodo naredili vse, da bi se izločili iz kolektivne pogodbe trgovine in dobili svojo. Panožna pogodba namreč ne upošteva posebnosti njihovega dela, predvsem pa ne enormnih dobičkov njihovih delodajalcev.
Navajajo primer iz Petrola, kjer po podjetniški kolektivni pogodbi najslabše plačani delavec prejme osnovno plačo dobrih 540 evrov bruto oziroma 400 evrov neto, pri čemer je skupina lani čisti dobiček povečala za 12 odstotkov, plače zaposlenih po podjetniški pogodbi pa od leta 2014 ostajajo enake. Petrol je monopolist na trgu, po njem pa se zgledujejo tudi njegovi tekmeci, saj so pri drugih naftnih trgovcih razmere zelo podobne.
Sporočilo novoustanovljenega sindikata delavcev na bencinskih servisih je posebej presenetilo največjo slovensko naftno družbo. Ne novica o ustanovitvi sindikata, ampak informacija o plačah. Zato so se oglasili s pojasnilom. Podatek, da v Petrolu najslabše plačani delavec po kolektivni pogodbi prejme 540 evrov bruto na mesec, je neresničen, trdi direktor korporativnega komuniciranja Aleksander Salkič. To da je »samo sistemski prvi plačilni razred v Petrolovi kolektivi pogodbi, v najnižjih razredih po tej pogodbi ni nikogar v Petrolu«. Z novim sindikatom nimajo nikakršnih stikov, saj ni reprezentativen, sindikalni dialog poteka z edinim reprezentativnim sindikatom v družbi (sicer pa so delavci Petrola člani več sindikatov).
Okoli dve tretjini delavcev na bencinskih servisih je zaposlenih na bencinskih servisih, ki jih upravljajo najemniki, tretjina pa na onih, ki so neposredno v upravljanju družbe Petrol. Pomembnejših razlik v poslovanju ni in tudi oboji zaposleni imajo praktično enake pravice iz zaposlitve. Za vse velja ista podjetniška kolektivna pogodba in enak sistem nagrajevanja.
Ta je tak, da motivira dobro delo, poudarja Salkić. Za povečanje produktivnosti in kakovosti dela na prodajnih mestih zaposleni prejemajo poleg fiksnega še variabilni del plače, v obliki prodajne uspešnosti in nagrad za nadpovprečno kakovost poslovanja, zaradi povečanja prodaje oz. uvajanja novih proizvodov pa zaposlene nagrajujejo tudi na podlagi pospeševalnih akcij. Raziskava o delovni klimi v skupini Petrol, v kateri sodeluje štiri petine zaposlenih, kaže, da so ti zadovoljni in zavzeti.
Navajajo primer iz Petrola, kjer po podjetniški kolektivni pogodbi najslabše plačani delavec prejme osnovno plačo dobrih 540 evrov bruto oziroma 400 evrov neto, pri čemer je skupina lani čisti dobiček povečala za 12 odstotkov, plače zaposlenih po podjetniški pogodbi pa od leta 2014 ostajajo enake. Petrol je monopolist na trgu, po njem pa se zgledujejo tudi njegovi tekmeci, saj so pri drugih naftnih trgovcih razmere zelo podobne.
To ni res!, pravi Petrol
Sporočilo novoustanovljenega sindikata delavcev na bencinskih servisih je posebej presenetilo največjo slovensko naftno družbo. Ne novica o ustanovitvi sindikata, ampak informacija o plačah. Zato so se oglasili s pojasnilom. Podatek, da v Petrolu najslabše plačani delavec po kolektivni pogodbi prejme 540 evrov bruto na mesec, je neresničen, trdi direktor korporativnega komuniciranja Aleksander Salkič. To da je »samo sistemski prvi plačilni razred v Petrolovi kolektivi pogodbi, v najnižjih razredih po tej pogodbi ni nikogar v Petrolu«. Z novim sindikatom nimajo nikakršnih stikov, saj ni reprezentativen, sindikalni dialog poteka z edinim reprezentativnim sindikatom v družbi (sicer pa so delavci Petrola člani več sindikatov).
Okoli dve tretjini delavcev na bencinskih servisih je zaposlenih na bencinskih servisih, ki jih upravljajo najemniki, tretjina pa na onih, ki so neposredno v upravljanju družbe Petrol. Pomembnejših razlik v poslovanju ni in tudi oboji zaposleni imajo praktično enake pravice iz zaposlitve. Za vse velja ista podjetniška kolektivna pogodba in enak sistem nagrajevanja.
Ta je tak, da motivira dobro delo, poudarja Salkić. Za povečanje produktivnosti in kakovosti dela na prodajnih mestih zaposleni prejemajo poleg fiksnega še variabilni del plače, v obliki prodajne uspešnosti in nagrad za nadpovprečno kakovost poslovanja, zaradi povečanja prodaje oz. uvajanja novih proizvodov pa zaposlene nagrajujejo tudi na podlagi pospeševalnih akcij. Raziskava o delovni klimi v skupini Petrol, v kateri sodeluje štiri petine zaposlenih, kaže, da so ti zadovoljni in zavzeti.
