Pisarniško uniformirani vse dni v tednu
Neformalni kosi oblačil na delovnem mestu menda zmanjšujejo učinkovitost. Ali pa tudi ne.
Odpri galerijo
Sproščenost glede oblačil v pisarni po mnenju mnogih prinaša v delovno okolje mnoge prednosti, ki nikogar nič ne stanejo. FOTO: Halfpoint/Getty Images/Istockphoto
Z začetkom poletja se bo bolj sproščenemu načinu oblačenja na delovnem mestu, ki je bil zdaj v domeni petka, znan kot »Casual Friday«, v marsikaterem podjetju verjetno pridružil še kakšen bolj neformalno »oblečen« dan. A avtor nove knjige »Daj, da dobiš«, Agarwal Vishal opozarja na pasti, ki bi lahko bile posledica takega početja, piše New York Post.
Avtor verjame, da bi še več dni, kjer bi bili zaposleni lahko bolj sproščeno oblečeni, lahko vodilo v slabšo učinkovitost zaposlenih. Agarwal verjame, da je prav formalno oblačilo tista vez med zaposlenimi, ki spodbuja, da se še bolj osredotočijo na samo delo. »Ljudje ves čas puščamo vtise,« zatrjuje Agarwal, zato stremi k temu, da je sam vedno primerno pisarniško oblečen, saj je mnenja, da je tudi tako pripravljen na soočenje z vsakodnevnimi izzivi. Verjame, da obstaja nek red, ki določa intenziteto v sklepanju posla, in se sprašuje, zakaj bi ta med tednom (ali v petek) že počasi popuščala.
Tudi v visokotehnoloških podjetjih, kjer obleka in kravata nimata bistvene vloge, je izgled zaposlenih še vedno pomemben, je prepričan. Izpostavlja primer t.i. uniforme (pisarniška, formalna obleka), ki se je uveljavil kot način oblačenja v Silicijevi dolini. »Tudi Mark Zuckerberg se je za zaslišanje pred evropskim parlamentom primerno oblekel. S tem se je želel poistovetiti z navzočimi,« navaja primer.
Pojav t.i. »uniforme« na delovnem mestu po njegovem mnenju postaja pomemben del tudi zaradi globalizacije, ki na delovnem mestu ali v sklepanju poslov povezuje ljudi iz različnih okolij. »V skupini se danes hitro lahko zgodi, da skupaj delajo ljudje iz različnih kulturnih ozadij in dogovor o uporabi uniforme lahko premosti marsikatero oviro,« je prepričan.
Seveda niso vsi takšnega mnenja, sproščenost v pisarni po mnenju mnogih prinaša v delovno okolje mnoge prednosti, ki nikogar nič ne stanejo. Bolj neformalni pristop v službi po mnenju zagovornikov v delovno okolje prinaša le večjo povezanost med zaposlenimi, ki lahko le krepi produktivnost na delovnem mestu. To dokazujejo tudi rezultati raziskave iz leta 2002, kjer je 41 odstotkov vprašanih odgovorilo, da neformalna obleka pri njih zvišuje produktivnost, le 4 odstotki pa so zaznali negativne posledice takšnega oblačenja. Zanimivo, da je kar 51 odstotkov vprašanih verjelo, da je njihova delovna moč najboljša prav v neformalnih oblačilih.
Odnos do sproščenega ali bolj formalnega načina oblačenja na delovnem mestu je seveda odvisen od delovnega mesta, organizacije dela v pisarni in dogovora med vsemi akterji.
Avtor verjame, da bi še več dni, kjer bi bili zaposleni lahko bolj sproščeno oblečeni, lahko vodilo v slabšo učinkovitost zaposlenih. Agarwal verjame, da je prav formalno oblačilo tista vez med zaposlenimi, ki spodbuja, da se še bolj osredotočijo na samo delo. »Ljudje ves čas puščamo vtise,« zatrjuje Agarwal, zato stremi k temu, da je sam vedno primerno pisarniško oblečen, saj je mnenja, da je tudi tako pripravljen na soočenje z vsakodnevnimi izzivi. Verjame, da obstaja nek red, ki določa intenziteto v sklepanju posla, in se sprašuje, zakaj bi ta med tednom (ali v petek) že počasi popuščala.
Tudi v visokotehnoloških podjetjih, kjer obleka in kravata nimata bistvene vloge, je izgled zaposlenih še vedno pomemben, je prepričan. Izpostavlja primer t.i. uniforme (pisarniška, formalna obleka), ki se je uveljavil kot način oblačenja v Silicijevi dolini. »Tudi Mark Zuckerberg se je za zaslišanje pred evropskim parlamentom primerno oblekel. S tem se je želel poistovetiti z navzočimi,« navaja primer.
Pisarniška »uniforma« v globalizaciji
Pojav t.i. »uniforme« na delovnem mestu po njegovem mnenju postaja pomemben del tudi zaradi globalizacije, ki na delovnem mestu ali v sklepanju poslov povezuje ljudi iz različnih okolij. »V skupini se danes hitro lahko zgodi, da skupaj delajo ljudje iz različnih kulturnih ozadij in dogovor o uporabi uniforme lahko premosti marsikatero oviro,« je prepričan.
Seveda niso vsi takšnega mnenja, sproščenost v pisarni po mnenju mnogih prinaša v delovno okolje mnoge prednosti, ki nikogar nič ne stanejo. Bolj neformalni pristop v službi po mnenju zagovornikov v delovno okolje prinaša le večjo povezanost med zaposlenimi, ki lahko le krepi produktivnost na delovnem mestu. To dokazujejo tudi rezultati raziskave iz leta 2002, kjer je 41 odstotkov vprašanih odgovorilo, da neformalna obleka pri njih zvišuje produktivnost, le 4 odstotki pa so zaznali negativne posledice takšnega oblačenja. Zanimivo, da je kar 51 odstotkov vprašanih verjelo, da je njihova delovna moč najboljša prav v neformalnih oblačilih.
Odnos do sproščenega ali bolj formalnega načina oblačenja na delovnem mestu je seveda odvisen od delovnega mesta, organizacije dela v pisarni in dogovora med vsemi akterji.
