Prehod ni nikoli enostaven
Vsak profesionalni športnik se zaveda, da bo nekoč prišla športna upokojitev, z njo pa izzivi pri razvoju nove kariere.
Odpri galerijo
Nekdanji športniki Špela Pretnar, Ivo Jan in Jernej Damjan so govorili o izzivih profesionalnega športnika in o življenju po končani karieri. FOTO STA
Kariera po karieri so organizatorji naslovili nedavno Alumni srečanje Mladih upov zavoda Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav, na katerem so se zbrani dotaknili različnih vidikov, ki jih prinaša zaključek športne kariere. Svoje izkušnje so zbranim mladim talentom delili bivša smučarka Špela Pretnar, nekdanji hokejist Ivo Jan in skakalec Jernej Damjan, ki se je dobro znašel v vlogi moderatorja.
Vsi trije so se strinjali, da športna upokojitev nikoli ni enostavna, še posebej takrat, kadar je ta nepričakovana, recimo zaradi poškodb. Dejstvo je, da je zelo malo profesionalnih športnikov, ki jim uspe načrtovati konec športne kariere. Pretnarjeva je poudarila, da je najlepši konec športne kariere, ko se športnik zanj sam odloči – vsaj takšna je bila njena izkušnja. »Kako se bo športnik znašel po končani karieri, je odvisno tudi od tega, kako so ga starši vzgojili in pripravili na konec kariere,« pravi Pretnarjeva in doda, da je imela sama to srečo, da so jo starši pripravljali tudi na konec kariere. Vseeno pa je potrebovala nekaj časa, da se je navadila na običajno življenje.
Ivo Jan, ki zdaj dela kot hokejski trener, je zbranim povedal, da nimajo vsi športniki takšne sreče, da bi se sami odločili za konec kariere, in zakaj je prehod iz športne kariere v običajno tako težak: »Veste, boljšega življenja kot sem ga živel kot športnik, ne bom nikoli več. Ko si vrhunski športnik, je tvoja edina skrb, da si dobro natreniran, za vse ostalo pa poskrbijo drugi – vsaj tako je bilo v mojih časi. Pa tudi prostega časa imaš veliko in veliko potuješ.« Podobne spomine na športno kariero kot Jan ima tudi Pretnarjeva, ki ob tem opozori še na nekaj: »Kot vrhunski športnik lahko za konec tedna zaslužiš več kot boš v kasnejši karieri v celem letu, morda celo več letih. Zato je pomembno, da se tega zavedaš dovolj zgodaj in si oblikuješ rezervo.«
Pred športnikom sta, ko zaključi športno kariero, običajno še dve tretjini življenja. Zato je pomembno, da se na ta čas pripravlja že prej. Vsi trije so si bili edini, da imajo športniki lastnosti, ki so cenjene na trgu delovne sile: vztrajnost, pridnost, delavnost. Redko kateri športnik je kasneje v življenju lenuh. Seveda pa je ob tem pomembno, da ima športnik tudi ustrezno formalno izobrazbo, zato so vsi trije predlagali več sodelovanja med izobraževalnim sistemom in športnimi organizacijami.
Damjan je svoja športna kolega vprašal, ali bi morda bilo dobro, da bi sponzorji omogočili športnikom, da se spoznajo z delom v pisarni že med njihovo športno kariero. Prekaljena športnika nad tem nista bila najbolj navdušena, saj menita, da je bolje, da športnik svoj dopust porabi za regeneracijo in odklop. Seveda pa so med športniki izjeme, ki bi se radi že v času tekmovalne kariere preizkusili v pisarni in tem bi lahko to omogočili. Takšno izkušnjo ima tudi Damjan, ki se je sam vključil v podjetje in se ob tem veliko naučil. Vključno z ekipnim delom, ki je pri individualnih športih lahko težavno.
Vzgoja staršev je pomembna
Špela Pretnar: Najlepši konec kariere je, če se zanj odloči športnik sam. FOTO STA
Vsi trije so se strinjali, da športna upokojitev nikoli ni enostavna, še posebej takrat, kadar je ta nepričakovana, recimo zaradi poškodb. Dejstvo je, da je zelo malo profesionalnih športnikov, ki jim uspe načrtovati konec športne kariere. Pretnarjeva je poudarila, da je najlepši konec športne kariere, ko se športnik zanj sam odloči – vsaj takšna je bila njena izkušnja. »Kako se bo športnik znašel po končani karieri, je odvisno tudi od tega, kako so ga starši vzgojili in pripravili na konec kariere,« pravi Pretnarjeva in doda, da je imela sama to srečo, da so jo starši pripravljali tudi na konec kariere. Vseeno pa je potrebovala nekaj časa, da se je navadila na običajno življenje.
Odločitev ni vedno športnikova
Ivo Jan: Bolje kot sem živel kot športnik, ne bom nikoli več. FOTO STA
Ivo Jan, ki zdaj dela kot hokejski trener, je zbranim povedal, da nimajo vsi športniki takšne sreče, da bi se sami odločili za konec kariere, in zakaj je prehod iz športne kariere v običajno tako težak: »Veste, boljšega življenja kot sem ga živel kot športnik, ne bom nikoli več. Ko si vrhunski športnik, je tvoja edina skrb, da si dobro natreniran, za vse ostalo pa poskrbijo drugi – vsaj tako je bilo v mojih časi. Pa tudi prostega časa imaš veliko in veliko potuješ.« Podobne spomine na športno kariero kot Jan ima tudi Pretnarjeva, ki ob tem opozori še na nekaj: »Kot vrhunski športnik lahko za konec tedna zaslužiš več kot boš v kasnejši karieri v celem letu, morda celo več letih. Zato je pomembno, da se tega zavedaš dovolj zgodaj in si oblikuješ rezervo.«
Dobra popotnica za trg dela
Jernej Damjan: Že med tekmovalno kariero sem se preizkusil v pisarni. FOTO STA
Pred športnikom sta, ko zaključi športno kariero, običajno še dve tretjini življenja. Zato je pomembno, da se na ta čas pripravlja že prej. Vsi trije so si bili edini, da imajo športniki lastnosti, ki so cenjene na trgu delovne sile: vztrajnost, pridnost, delavnost. Redko kateri športnik je kasneje v življenju lenuh. Seveda pa je ob tem pomembno, da ima športnik tudi ustrezno formalno izobrazbo, zato so vsi trije predlagali več sodelovanja med izobraževalnim sistemom in športnimi organizacijami.
Damjan je svoja športna kolega vprašal, ali bi morda bilo dobro, da bi sponzorji omogočili športnikom, da se spoznajo z delom v pisarni že med njihovo športno kariero. Prekaljena športnika nad tem nista bila najbolj navdušena, saj menita, da je bolje, da športnik svoj dopust porabi za regeneracijo in odklop. Seveda pa so med športniki izjeme, ki bi se radi že v času tekmovalne kariere preizkusili v pisarni in tem bi lahko to omogočili. Takšno izkušnjo ima tudi Damjan, ki se je sam vključil v podjetje in se ob tem veliko naučil. Vključno z ekipnim delom, ki je pri individualnih športih lahko težavno.
