Plemenite kovine priljubljena dolgoročna naložba

Povpraševanje po žlahtnih kovinah se je v zadnjem obdobju, zaradi aktualnih razmer, povečalo.
Fotografija: Vedno znova se postavlja vprašanje, kako spodbuditi prelivanje prihrankov iz bank v druge naložbe. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Vedno znova se postavlja vprašanje, kako spodbuditi prelivanje prihrankov iz bank v druge naložbe. FOTO: Shutterstock

V aktualnih razmerah je investiranje težavno, saj se soočamo z veliko upočasnitvijo gospodarske rasti, možen je tudi zdrs v stagflacijo. Stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev pa je še vedno med najvišjimi v Evropi, vrednost depozitov gospodinjstev na bankah znaša dobrih 26 milijard evrov. Vedno znova se tako postavlja vprašanje, kako spodbuditi prelivanje prihrankov iz bank v druge naložbe. Med priljubljene dolgoročne naložbe sodijo tudi plemenite kovine.

Na slovenski trg je marca 2020 vstopila plemenita kovina kristalinski osmij. Takrat je bil ustanovljen tudi Osmium inštitut Slovenija, pojasnjuje direktor Alen Senekovič. »Odtlej se strmo vzpenja in dobiva vedno večjo pozornost, vse več investitorjev se odloča za zavarovanje svojih sredstev v osmiju.« Kot dodaja, pa jih čaka še veliko dela, da bodo osmij po prepoznavnosti lahko postavili ob bok etabliranim plemenitim kovinam.

image_alt
Je zlato res dobra obramba pred inflacijo?

»Predvsem v nemško govorečih državah je osmiju uspel preboj s pomočjo podjetij Hublot in Ulysse Nardin, ki sta znani po prestižnih urah in sta osmij uporabili pri njihovi izdelavi.« Največji skok prodaje so po besedah direktorja Senekoviča dosegli od začetka vojne v Ukrajini in ob napovedih o višanju inflacije.

V naložbeni obliki je osmij na voljo šele od leta 2014. Dotlej je veljal za strupen element, s procesom kristalinizacije pa se je to spremenilo in vse od takrat je osmij v vzponu. »Prodaja se izključno v fizični obliki, pri čemer ima vsak kos čistino 99,9995 odstotka. Zraven prejme vsak lastnik osmija dvostopenjski certifikat (identifikacijski certifikat posameznega kosa osmija in certifikat lastnika osmija), katerega izdajatelj je Osmium-Institut zur Inverkehrbringung und Zertifizierung von Osmium GmbH iz Nemčije.« Enotna svetovna baza podatkov o vseh doslej certificiranih kosih osmija je na voljo vsem, ki želijo preveriti pristnost posameznega kosa. Do te baze imajo dostop tudi tuji carinski uradi.

Svetovni trg

In koliko je vreden svetovni trg z osmijem? »Svetovni trg je vreden okoli 200 milijard evrov. Osmij je glede na količino najredkejša od vseh plemenitih kovin. Prav tako pa je osmij v kristalni obliki tudi najdražja plemenita kovina. Kristalinski osmij je jekleno modre barve. Celotna razpoložljiva količina osmija je le 44.000 ton,« še pojasnjuje Senekovič.

Dodaja, da je osmij kot zadnja izmed osmih plemenitih kovin vstopil na investicijski trg. »Je varna, stabilna, dolgoročna naložba. Na voljo je izključno v fizični obliki, kar pomeni, da vsak investitor prejme osmij v lastno posest. Kot najdragocenejša izmed plemenitih kovin nam na majhnem volumnu zagotavlja visoko vrednost, ki jo lahko v vsaki situaciji preprosto vzamemo s seboj. Tako rekoč v enem žepu lahko shranimo tudi vrednost prestižnega avtomobila ali nepremičnine.«

V naložbeni obliki je kristalinski osmij na voljo šele od leta 2014. FOTO: Shutterstock
V naložbeni obliki je kristalinski osmij na voljo šele od leta 2014. FOTO: Shutterstock
Alen Senekovič še pojasnjuje, da je po zakonu o izdelkih iz plemenitih kovin osmij pri prodaji oproščen plačila davka na kapitalski dobiček. »V primerjavi z zlatom je osmij nova in še razmeroma neznana plemenita kovina, saj je na trgu šele od leta 2014, medtem ko so z zlatom trgovali že pred našim štetjem. Kljub temu pa ima osmij kar nekaj prednosti,« našteje direktor Osmium inštituta in doda, da je osmija po količini kar 1500-krat manj kot zlata, ima pa najvišjo volumensko gostoto izmed vseh elementov in spojin. Poleg tega, kot pravi, ga ni mogoče ponarediti, saj ima edinstveno kristalno strukturo, ki je 10.000-krat bolj natančna kot prstni odtis. Je tudi najbolj obstojen neradioaktivni element, odboj svetlobe pa preseže celo diamant, zaradi česar dobiva vse pomembnejšo vlogo v proizvodnji nakita.

Ohranjanje vrednosti premoženja

Alen Senekovič, direktor Osmium inštituta Slovenija, pravi, da je osmija po količini kar 1500-krat manj kot zlata. FOTO: osebni arhiv
Alen Senekovič, direktor Osmium inštituta Slovenija, pravi, da je osmija po količini kar 1500-krat manj kot zlata. FOTO: osebni arhiv
»Zgodovinsko gledano je premoženje v fizičnih plemenitih kovinah vedno ohranjalo realno vrednost premoženja, z naraščanjem inflacije pa se vse bolj zavedamo, da denar v papirnati obliki oziroma v bančnih depozitih hitro izgublja vrednost. Osmij pa je lani dosegel 24,5-odstotni donos, na zadnji dan preteklega leta je bil vreden 1662,51 evra za gram. Danes je cena že več kot 1800 evrov za gram.«

Na vprašanje, kaj so naloge Osmium inštituta Slovenija, direktor odgovarja, da je to med drugim seznanjanje ljudi o investiciji v osmij, njegovi varnosti, potencialu in prednostih, ki jih prinaša ta naložba. Obenem skrbijo, da so investitorji seznanjeni z novostmi na trgu te plemenite kovine, in to z zanesljivimi in preverljivimi informacijami. »Poskrbimo še za uvoz osmija iz Nemčije, zavarujemo nakazila in transport ter dostavimo osmij našim kupcem. V večini primerov investicijski osmij potuje z zavarovano, ekspresno dostavo oziroma kurirjem direktno iz nemškega Osmium inštituta do kupca. Obenem dajemo podporo in informacije zlatarjem in draguljarjem, ki izdelujejo nakit iz osmija.«

Preberite še:

Komentarji: