Medijska hiša Delo je razglasila Delovo podjetniško zvezdo za leto 2021. Priznanje, za katero so nominirana uspešna mala in srednje velika podjetja, je strokovna komisija tokrat podelila IT-družbi XLAB, ki ponuja rešitve za učinkovito delo na daljavo ter za avtomatizacijo in digitalno preobrazbo.

Razglasitev Delove podjetniške zvezde je sklepni dogodek večmesečne kampanje medijske hiše Delo, v okviru katere smo tudi predstavili podjetniške zgodbe desetih nominiranih podjetij, izbranih na podlagi podatkov strokovnega partnerja projekta, Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Za prestižni kipec so se letos potegovali Adria Dom, Avantpack, Epilog, Equa, Impedanca, Ledinek Engineering, Roletarstvo Medle, Varis Lendava, Virs ter XLAB. Podjetja so bila med 122 tistimi v Sloveniji, ki imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša najmanj 50.000 evrov.

Strokovno komisijo, ki je izbrala zmagovalca, podjetje XLAB, je vodil predsednik Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, člani pa so bili še Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, Dušan Mramor, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, Aleksander Temeljotov, direktor podjetja Metronik, ki je Delova podjetniška zvezda 2020, in predstavniki uredništva.

Zgled za vse ostale

Dobrodošlico je nominirancem izrekel Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, in v njej je povedal, da je medijska hiša Delo v petih letih v okviru projekta Delove podjetniške zvezde izbrala deset malih in srednje velikih podjetij in jih nominirala za dobitnika

prestižnega kipca ter tako predstavila že 60 navdihujočih zgodb. Da je izbrala res najboljše, ji je s podatki pomagal Ajpes. »Izbrali smo podjetja, ki tečejo hitreje kot tekmeci, so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, trajnostna in družbenoodgovorna, veliko pozornosti namenjajo tudi gradnji blagovne znamke,« je poudaril Budja in dodal, da je korona postavila še dodatne kriterije, namreč da podjetja ne zmanjšujejo sredstev za raziskave, nove tehnologije in inovacije. Vse to nominiranci dosegajo. Taki projekti peljejo na pot hitrega okrevanja.

Pred nami je obdobje digitalizacije vsega, potrebna bodo večja vlaganja v tehnologijo, nova znanja, analitiko in kadre. Nominirana podjetja gledajo na svoje zaposlene kot na največjo vrednost.

Nominirana podjetja so ustvarjalci trendov, v letu 2020 so skupaj ustvarila dobrih 195 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in nekaj več kot 31 milijonov evrov čistega dobička. Z multidisciplinarnimi spret­nostmi in znanjem ter z neprekos­ljivo inovativnostjo in iskanjem vedno novih in novih možnosti utirajo svojo pot na vrh. Budja jim je zaželel, naj njihove edinstvene zgodbe trajajo in navdihujejo tudi druge.

Slavnostni govornik, župan Mesta Ljubljane Zoran Janković, je poudaril, da so zgodbe nominiranih podjetij prav to, kar Slovenija potrebuje, kažejo pot do uspeha. Da je izbira pravična, je poskrbela žirija, ki ji župan povsem zaupa. Za Jankovića so vsi zmagovalci, saj potrošnikom dajejo vpogled v tehnološke in ostale trende, tekmujejo lahko z vsakomer v svetu. Potrošniki jim zaupajo. Vsi, ki želijo po tej poti, morajo imeti vizijo, strategijo in cilje. In najboljšo ekipo. Pomemben je socialni kapital. Uspeha ni mogoče doseči brez sodelavcev, ki so pametni, pogumni, ki verjamejo v uspeh, ki si upajo. V času, ko je vprašanje okolja tako pomembno, je po Jankoviću ključen trajnostni razvoj.

Župan je omenil tudi okoljsko konferenco v Glasgowu, ki obeta napredek, »a tudi mi smo zgodba o uspehu«. Pri tem je imel v mislih Ljubljano, ki je postala najboljša med 20 zmagovalci z nazivom Zelena prestolnica Evrope. Kar govorijo v Glasgowu, Ljubljana že dela. »Tak izziv imate tudi vi pred seboj,« se je obrnil na nominirance, »biti najboljši na svojem področju«. Uspeh bo zagotovljen, če bodo v tem tudi uživali.

Neizogibne spremembe v smeri trajnosti

Osrednja rdeča nit letošnje izvedbe Delovih podjetniških zvezd je bila trajnost in priložnosti, ki jih ta ponuja v delovanju podjetij. Osrednji gost večernega dela prireditve je bil nekdanji evropski komisar za okolje, zdaj pa sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN Janez Potočnik. V pogovoru z Ino Kukovič Borovnik, ustanoviteljico in direktorico podjetja Bela voda, ki je bila programska partnerica seminarskega dela včerajšnjega dogodka, je poudaril pomen evropskega zelenega dogovora.

Od pogajanj v Glasgowu si Potočnik obeta določene premike na nekaterih področjih, npr. glede (finančno še vedno prešibko podprte) vloge varovanja gozdov, zavez velike večine držav, da se odpovedo premogu kot energetskemu viru, pozivov k trajnostnemu kmetijstvu. Ohranjajo pa se slabosti iz prejšnjih ekoloških dogovorov; sprejete zaveze niso dovolj zavezujoče in prepričljive, preveč bo še prepuščenega državam in podjetjem.

Mednarodni dogovori imajo, meni Potočnik, omejen obseg, ker se izogibajo vprašanjem, ki so povezana z obstoječim ekonomskim modelom, ne naslavljajo pa potrošništva in se izogibajo problemu razvitih držav. »Zavezujemo se, da bomo očistili svojo proizvodnjo, hkrati pa pomemben del te prenašamo v razvijajoče se države, ki proizvajajo potrošne dobrine, ki pristanejo na naših mizah. Učinkovita je lahko samo politika, ki kombinira ponudbeno potrošno stran s potenciali, ki jih za reševanje problema ponuja narava sama, ekosistemi.«

Podpisnicam zelenega dogovora naj bi bil v pomoč kompas za implementacijo, pri katerem je sodeloval tudi Potočnik. To poročilo naslavlja najprej potrebe spremenjenih politik in jih potem preslika v realni sektor v nekaj več kot 50 ključnih investicijskih priložnosti. Nekatera podjetja že ubirajo te poti, a so njihovi postavljeni cilji in kriteriji preveč kratkoročni, ne vodijo v vzdržno trajnostno prihodnost. Podjetja sicer razmišljajo strateško, bolj kot politika, a prehod med enim in drugim je zanje težak.

Brez pomoči države, brez jasnih politik in finančnih spodbud ga bo težko uresničiti. Vse to je po Potočniku povezano s starimi zablodami, po katerih je proizvodni kapital precenjen, delo podcenjeno, naravni kapital praviloma necenjen, uničevanje narave ni sestavni del stroškov podjetij, in ne cene, ki jo plačujemo potrošniki. Tako preprosto ne bo šlo več naprej.

Izkoriščanje vsega, kar pridobivamo iz zemlje, izjemno hitro raste, je opozoril gost. V zadnjih 50 letih se je povečalo za trikrat, in če bo šlo tako naprej, se bo v prihodnjih 40 letih spet podvojilo. Spremembe v trajnost so zato neizogibne, a ker je navada železna srajca, ustvarjanje nove normalnosti ne bo preprosto. Preseči bo treba napačno pojmovanje v ekonomiji, ki človeka ločuje od narave, namesto da bi ga razumela kot njen del.

»Spremembe v trajnost so priložnost za inovativne in prožne. Merilo za presojo vsake podjetniške odločitve v prihodnosti naj bosta dekarbonizacija in dematerializacija. Bodite med prvimi, ki prinašajo spremembe, ostanite in postanite podjetniške zvezde na tem nebu trajnostnih sprememb, z leti boste spoznali, da je dober občutek, če ste na pravi strani zgodovine, pa še izplačalo se vam bo,« svetuje Potočnik, »ker je prihodnost lahko samo trajnostna – ali pa je ne bo.«

Sledi trendom prihodnosti

Zmagovalno podjetje XLAB je razglasil predsednik komisije Stojan Petrič. Pred tem je poudaril, da se je letos izbirni komisiji prvič zgodilo, da je morala opraviti dva kroga, saj mora o zmagovalcu odločiti soglasno. Jagodni nabor deseterice je bil tokrat res dober, vsa podjetja pa izjemno uspešna. V drugem krogu so se odločili, da prestižni kipec dobi podjetje XLAB.

Kot so zapisali v utemeljitvi, je ljubljansko podjetje XLAB globalno IT-podjetje in deluje v panogi, ki je dobila zagon v času koronavirusne krize z delom na domu. Trži namreč storitvi, ki sledita trendom prihodnosti: povečanemu obsegu dela od doma in digitalizaciji v podjetjih. Podjetje vodita direktor in solastnik Jure Pompe in direktor Gregor Berginc, s katerima bralci Dela lahko preberejo intervju v jutrišnji Sobotni prilogi.

»Podjetje v IT-panogi je zelo dobro pozicionirano, na področju razvoja programske rešitve za oddaljeni dostop v Sloveniji nimajo konkurence, v svetovnem merilu sodijo prav v vrh. Ponašajo se tudi z enim največjih računalniških raziskovalnih oddelkov zunaj slovenske akademske sfere v Evropi. Podjetje s 121 zaposlenimi je lani prihodke povečalo za 40 odstotkov na 10,5 milijona evrov, skoraj vse je ustvarilo v tujini. Pri tem so imeli 2,7 milijona evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega je približno dvakratnik povprečja v Sloveniji, in sicer slabih 92.000 evrov. V raziskave in razvoj vlagajo 13,4 odstotka prihodkov.

Družba je v lasti več soustanoviteljev, ki so pozneje nekatere svoje zaposlene povabili v solastništvo. Zaposlenim omogočajo trajno rast z izobraževanji in uradnimi certificiranji, za razvoj skupnosti skrbijo s podpiranjem projektov, ki mladim omogočajo razvoj digitalnih kompetenc, nujnih za poklice prihodnosti, s katerimi bodo ustvarjali ekološko-trajnostne rešitve.

Njihova konkurenčna prednost je razvoj trajnostnih tehnologij, saj njihova rešitev za oddaljen dostop omogoča občutno zmanjšanje števila poslovnih poti in s tem negativnega vpliva na okolje,« je zapisala strokovna komisija, zaradi tega podjetje XLAB vidi kot podjetje prihodnosti.

Po izboru bralcev – Adria Dom

Zmagovalno podjetje po izboru bralcev je razglasil Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, ki je že štiri leta pokrovitelj projekta Delove podjetniške zvezde. Projekt jim je blizu, ker poveličuje uspehe malih in srednjih podjetij, ki so gonilo gospodarstva. Vanje vlaga tudi sklad zasebnega kapitala Generali Growth Equity, podpira uspešne zgodbe in ambiciozne podjetnike, ki si želijo nove rasti in novih uspehov.

Tudi Podlogar je poudaril, da je imela letos komisija za izbor izjemno zahtevno vlogo, saj je bilo vseh deset nominirancev izjemno dobrih. »Zmagovalno podjetje po izboru bralk in bralcev odraža duha časa, v katerem živimo. Ob zapiranju države, delu od doma in stresu epidemije smo začeli bolj ceniti prosti čas in pobeg v naravo. Zato ni presenetljivo, da so izbrali podjetje Adria Dom,« je razglasil Podlogar.

Piko na konec prireditve je pristavil eden od dveh direktorjev zmagovalnega podjetja Gregor Berginc v kratkem pogovoru z namestnikom gospodarske redakcije Dela Nejcem Goletom. Lavreat meni, da v koronski krizi ni pravega zmagovalca, vsi smo nekaj izgubili. Ni pa vse samo slabo, saj je prinesla korenite spremembe v družbi, v načinu razmišljanja, kar vpliva pozitivno na odločanje v gospodarstvu.

Na vprašanje, ali meni, da bo delo od doma po krizi ostalo prevladujoč model, je Berginc odgovoril, da najbrž ne. Verjame v kombinacijo obojega, v to, da bomo prišli do nekega hibridnega modela, saj je le delo v pisarni tisto, ki vzpostavlja pristne, odkrite odnose. IT-avtomatizacijo in digitalno preobrazbo po njegovi oceni lahko poveča učinkovitost dela v IT- in razvojnih oddelkih za 70 odstotkov. Še bolj pomembno pa je, da se z avtomatizacijo za do 50 odstotkov skrajša čas, ko sistemi niso dosegljivi zaradi napak v konfiguraciji. Sicer pa bo, je prepričan Berginc, avtomatizacija prej ali slej prišla v vse pore našega življenja.