S hitrim zaznavanjem sprememb do pravočasnega ukrepanja

Veliki naročniki so glede trajnostnega razvoja neomajni, zato se podjetja morajo trajnostno naravnati.
Fotografija: Trajnostna usmeritev podjetjem predstavlja tudi neke vrste pogoj za nadaljevanje uspešne poti. FOTO: Robert Kneschke/Shutterstock
Odpri galerijo
Trajnostna usmeritev podjetjem predstavlja tudi neke vrste pogoj za nadaljevanje uspešne poti. FOTO: Robert Kneschke/Shutterstock

Trajnostno naravnano poslovanje že vrsto let velja kot edina pot naprej, predvsem zaradi naraščajočih tveganj in sprememb, tako okoljskih kot družbenih. Trajnostna uspešnost daje enakovreden poudarek družbeni, okoljski in ekonomski uspešnosti, trajnostno naravnano poslovanje pa je tudi manj tvegano. Popolno transparentnost delovanja pa zahteva tudi vse višja ozaveščenost kupcev.

Podjetje ima z integracijo trajnostnih vidikov – odnosa do okolja, ljudi, ekonomskega razvoja – v vsa področja poslovanja in strateškega razvoja najboljše možnosti za stabilno poslovanje v prihodnosti, poudarjajo tudi v Javni agenciji za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit). Po njihovih dosedanjih izkušnjah s podjetji v Sloveniji lahko opredelijo dva ključna razloga za odločitev podjetij za začetek trajnostne strateške transformacije poslovanja. »Prvi je jasno postavljeni pogoj oziroma zahteva, ki jo narekuje vpetost v globalne verige vrednosti. Veliki naročniki so pri tem neomajni, zato so se podjetja primorana trajnostno naravnati. Drugi pa je spoznanje vodstva ali lastnikov posameznega podjetja, da je potrebno povezati in uskladiti osebne vrednote in vrednote podjetja ter uravnotežiti ambicijo poslovne uspešnosti z ambicijo izboljšanja vplivov na okolje, ljudi in ekonomsko skupnost, v kateri podjetje deluje.«

image_alt
Slovenija izdala prvo trajnostno obveznico

 

Prepoznavanje tveganj globalnih sprememb


Ob tem je pomembno tudi prepoznavanje tveganj, ki jih prinašajo globalne spremembe. »V zadnjem letu smo bili priča nenadnim izrednim razmeram, ki so mnoga podjetja potisnile na rob preživetja. Nekaterim pa se je poslovanje tako povečalo, da so težko obvladovali pospešeno rast. Usposobljenost za hitro zaznavanje sprememb in tveganj daje podjetjem tudi več možnosti za pravočasno ukrepanje, to pa je pogoj za rešitev.


Izbrali 60 podjetij


Na razpis Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti je javna agencija Spirit v petih rokih od junija 2019 do aprila 2021 prejela skupaj 82 prijav, med katerimi so v skladu s kriteriji izbrali skupaj 60 podjetij. Zadnjih 13 podjetij se jim pridružuje prav v juniju, ko bodo začela s procesi prvega sklopa v programu Akademije trajnostne poslovne strateške transformacije (TPST).

Kot pojasnjujejo v Spiritu, delo poteka procesno v krogih/ciklih, ki so se oblikovali s posameznimi razpisnimi roki. Proces dela Akademije TPST je zelo poglobljen, podjetja pa skozi celoten program individualno vodijo dodeljeni ekspertni mentorji, zato so s posameznimi razpisnimi cikli oblikovali manjše skupine od 11 do 13 podjetij. »Podjetja se med procesom večkrat tudi srečujejo, primerjajo svoje delo, izmenjujejo izkušnje in se poslovno povezujejo. Še več tega povezovanja pričakujemo prav v zadnjem letu programa, ko bomo začeli tudi spodbujati mreženje vseh 60 vključenih podjetij in vzpostavljanjem nove poslovne skupnosti, zavezane k trajnostnemu poslovanju,« še pravijo v Spiritu.

image_alt
Trajnostna strategija je celovita poslovna strategija


Prednjačijo izvozno naravnana podjetja


Glede na pogoje za prijavo in kriterije za izbor prednjačijo podjetja, ki so naravnana izvozno in so del globalnih verig vrednosti, zato jim trajnostna usmeritev predstavlja tudi neke vrste pogoj za nadaljevanje uspešne poti. »Panoge so zelo različne, kar je za vzorec 60 podjetij, kot jih je predvidel program na nacionalni ravni, zelo dobro, saj v praksi spremljamo učinke transformacije pri podjetjih zelo različnih profilov. Najbolj je zastopana proizvodno-predelovalna in obdelovalna industrija ter proizvodnja izdelkov iz plastike, kovine in kartona, obdelava in proizvodnja tekstila, pa orodjarska in strojna proizvodnja, proizvodnja cestne in kmetijske mehanizacije, industrijskih in gozdarskih strojev, robotov, merilne tehnike, računalniških komponent, otroških igral, rekreativnih naprav in ekoturbin, laserjev in varilne opreme.

Zastopane so tudi inženirske storitve, kot na primer geofizikalne meritve, arhitektura, dizajn, sodelujejo razvojno in tehnološko usmerjena podjetja na področjih biokemije, računalniškega programiranja in telekomunikacij, klimatizacije in energetskih rešitev, okolja in zdrave hrane. Zastopane so tudi panoge proizvodnje pohištva in stavbnega pohištva, montažnih objektov, avtodomov, proizvodnja in veleprodaja gnojil, pa tudi svetovalna, živilska, gostinska, trgovinska in celo transportna panoga.« V pilotni fazi v letih 2016–2018 so bila v projekt vključena tudi velika podjetja, in sicer s področja težke industrije – predelava jekla in aluminija ter podjetja iz dejavnosti welnessa in hotelirstva.

So pa mnoga podjetja mešana, storitvena in proizvodna hkrati, tako da tudi panoge niso ozko definirane, še pojasnjujejo v Spiritu in poudarjajo, da v procesu strateške trajnostne transformacije lahko pride pri posameznih podjetjih do velikih sprememb v poslovni naravnanosti za prihodnost. Nekatera podjetja so namreč začela z diverzifikacijo produktov in storitev, kar pomeni tudi potrebo po transformaciji obstoječih poslovnih modelov.

Preberite še:

Komentarji: