Slovensko podjetje med težkokategorniki poslovne analitike

Analitično podjetje In516ht z opazno vlogo na mednarodnem trgu dviguje svoje storitve na najvišjo raven.
Fotografija: Direktor in ustanovitelj Grega Jerkič pravi, da sodelujejo z večjimi podjetji, saj je to edini način, da kot nišno podjetje, lahko še naprej rastejo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Direktor in ustanovitelj Grega Jerkič pravi, da sodelujejo z večjimi podjetji, saj je to edini način, da kot nišno podjetje, lahko še naprej rastejo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Podjetje In516ht je bilo ustanovljeno leta 2010, v dvanajstih letih obstoja pa je rast prihodkov in zaposlenih postala stalnica. Direktor Grega Jerkič pravi, da so danes prisotni tam, kjer je najtežje, to je na najrazvitejših trgih, kjer je huda tudi konkurenca. S to uspešno tekmujejo ter hkrati zagotavljajo svojim zaposlenim pomemben uvid v tehnologije in znanja drugod po svetu.

image_alt
Lahko bi imeli sto milijonov prometa, ampak to bi bilo nevarno

Pri podjetju In516ht, čigar ime bi v slovenščino lahko prevedli kot vpogled oziroma spoznanje, se lahko pohvalijo z globalnimi strankami, v svoji vitrini pa imajo tudi priznanje za najinovativnejše analitično podjetje z območja Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. Tega jim je lani podelilo ameriško podjetje Snowflake, sicer številka ena na področju analitike.

Na vprašanje, kdo je In516ht in kaj počnejo, Grega Jerkič odgovarja preprosto, da imajo vrhunsko ekipo, ki s pomočjo podatkov pomaga drugim podjetjem, da sprejemajo boljše odločitve: »V bistvu prodajamo izključno svoje znanje, torej delamo projektno. Pri tem je pomemben aspekt uigranosti in kompetentnosti naše ekipe, saj le tako lahko dolgoročno funkcioniraš kot podjetje in se strankam čim bolj približaš, jim pokažeš, da skupaj lahko naredimo nekaj dobrega. Z analitičnega vidika pa je najbolj nazoren primer naših storitev ta: prideš v trgovino in bi ti radi ponudili tisto, kar ti najbolj ustreza,« razlaga Jerkič.

Kljub preprosti predstavitvi se odgovor hitro zaplete. Postopek se začne pri zbiranju podatkov, sledijo analize v podjetju. Jerkič nadaljuje, da se v tem smislu pri analitiki, ki jo zagotavljajo za svoje naročnike, osredotočajo tako na interne izboljšave kot na sprejemanje boljših odločitev v sodelovanju s strankami: »Po eni strani interno, da neka na primer velika banka zagotavlja vse regulatorne podatke s tem, da njihovi zaposleni ne brskajo za podatki, temveč da so urejeni. Po drugi strani pa, da ta banka svojim strankam in nam vsem lahko zagotovi boljše storitve. Da bolje razume naše vedenje.«

Potreba po urejenih podatkih

Glede strank so osredotočeni na velika in kompleksna podjetja. »V Sloveniji to pomeni, da pokrivamo večje zavarovalnice, banke, tudi energetiko. Na tujih trgih pa pomembno konkuriramo v regiji DACH, Veliki Britaniji in Skandinaviji,« pravi vodja in ustanovitelj.

Industrijo, v kateri so dejavni, nekateri imenujejo poslovno odločanje, drugi pa poslovna analitika. Grega Jerkič dodaja, da se v svetu zdaj uveljavlja podatkovni inženiring: »Kaj se na koncu zgodi, če pogledamo malo večje stranke zunaj Slovenije je, da imajo sto sistemov. Vse te podatke je treba združiti, tu je zelo veliko dela zaradi kakovosti podatkov. Šele ko je to smiselno in kakovostno urejeno, se začnejo procesi, ki so pozneje tudi medijsko prepoznavnejši. Tisto, kar je pod pokrovom, je zelo kompleksno, od podatkovnih skladišč, ETL, do razvoja,« je jasen.

Pri tem spomni, da je veliko govora o tem, da glavna stebra digitalizacije pomenijo podatki in analitika, pri tem pa je še posebno pomembno, da ima vse isti imenovalec.

Nagrada podjetja Snowflake jih je postavila ob bok majhni skupini podjetij, med katerimi nekatere, samo na področju analitike, zaposlujejo tudi po 150.000 ljudi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nagrada podjetja Snowflake jih je postavila ob bok majhni skupini podjetij, med katerimi nekatere, samo na področju analitike, zaposlujejo tudi po 150.000 ljudi. FOTO: Leon Vidic/Delo

Podatkovne platforme

In516ht s svojimi strankami združuje in ureja njihove podatke na enem mestu, kar imenujemo podatkovna skladišča. Jerkič poudarja, da se tovrstna skladišča v zadnjih letih spreminjajo in postajajo podatkovne platforme: »Prej je bilo veliko govora o tem, kako imaš ločene podatke. Mislim, da bo sledila ogromna konsolidacija, tudi zaradi prehoda v javni oblak. Nenadoma je na voljo zelo veliko tehnoloških resursov, hkrati poteka plačevanje po porabi, kar pomeni, da je popolnoma vseeno, ali si zelo majhno slovensko podjetje, ali pa največje nemško telekomunikacijsko podjetje s štiridesetimi družbami. Lahko greš na isto platformo. Trend gre skozi podatkovna skladišča.«

Da je trg začel prepoznavati vrednost podatkovnih platform, priča tudi največja prva javna ponudba delnic podjetja s področja analitike. Tega je lani izvedlo podjetje Snowflake, ki je tehnološki partner podjetja In516ht. »Mi smo pred šestimi leti analizirali oblačne ponudnike podatkovnih skladišč in naleteli na ameriško podjetje Snowflake, ki je obljubljalo nemogoče stvari, ker podira osnovne aksiome. Poskusili smo in delovalo je nad pričakovanji. Ta platforma je bila zelo butična in na začetku so nas vsi mogoče gledali malo postrani – zakaj zdaj to in ali bo res to to,« začetke partnerstva opiše Jerkič.

Velika podjetja in poznavanje industrije

Na vprašanje, ali so storitve podjetja In516ht primerna za vsa podjetja, Grega Jerkič odgovarja, da vsak potrebuje neke vrste analitiko. Poenostavljeno povedano, za nekatera podjetja je dovolj že analitika z enostavnimi razpredelnicami: »Za to nas ne potrebuješ. Tudi naš cilj ni, da bi nekomu svetovali za eno ali dve uri. V osnovi ima vsak potrebo po analitiki. Če ima stranka en sistem, je zanj ta postopek lahko precej lažji. Če ima malo podatkov, si vse lahko izvozi v Excel, in če je malo spreten, si naredi analize ter te zadeve rešuje. V osnovi to vsa podjetja potrebujejo, nam pa je fokus, da so dovolj velika. Da imamo z njimi lahko odnos, v smislu, da jih res razumemo, da so na koncu zadovoljni in da nam hkrati pomenijo izziv. Pri tej analitiki je zelo pomembno, da razumeš industrijo in poslovanje. Zato imamo pri nas zelo močan sistem krepitve znanj zaposlenih in spodbujanja sodelovanja. Veliko vlagamo v tehnološka in vsebinska znanja, kakor tudi v mehke veščine, pri čemer imajo pomembno vlogo naše vrednote, ki jih resnično živimo in niso samo na papirju.«

Sodelujejo z večjimi podjetji, saj je, tako pravi Jerkič, to edini način, da kot nišno podjetje lahko še naprej rastejo. Njihova naloga pa ni zgolj podajanje surovih podatkov, temveč tudi interpretacija in svetovanje. V tem smislu pravijo, da so zavezani, da svojim strankam povedo, kaj je prav, oni pa se lahko odločijo drugače. »Da bi se pa mi prav odločali in pogledali neko celotno finančno sliko banke in rekli, da se morate tako odločiti, torej podjetniško svetovanje, tega pa ne delamo.«

Podjetje je v svojih dvanajstih letih stabilno poslovalo. Tudi za letos kaže, da bodo poslovanje povečali za najmanj trideset odstotkov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Podjetje je v svojih dvanajstih letih stabilno poslovalo. Tudi za letos kaže, da bodo poslovanje povečali za najmanj trideset odstotkov. FOTO: Leon Vidic/Delo

Digitalizacija ni le tehnološki napredek

V Sloveniji delajo samo z večjimi podjetji, medtem ko srednje velika podjetja niso strateško pomembna za In516ht. Kljub temu zanimanja za poslovno analitiko v slovenski podjetniški kulturi ne manjka.

Grega Jerkič opozarja še, da področje digitalizacije ni samo tehnološki napredek, ampak je potrebna želja po spremembi, ki pa jo je težko uresničevati. »Gre za to, da se kot podjetje zavestno odločiš, da boš nekaj delal drugače, nato pa ta proces lahko podpreš in spremeniš. Pri analitiki se večkrat srečamo z občutkom, da svoj posel dobro poznamo. A če bi ga bolje in redno spremljali, bi lahko sprejeli še kakšno boljšo odločitev, tudi kot srednje podjetje.«

Ob precejšnjem zanimanju za analitične storitve med slovenskimi gospodarstveniki pa Jerkič poudarja tudi dobre rešitve, ki jih na področju analitike razvijajo slovenska podjetja. »Ko gledam rešitve, ki jih v Sloveniji delamo mi in tudi druga podjetja, ki delajo na tem področju, mislim, da smo zelo dobri. Ampak mi v Sloveniji zgradimo vesoljsko ladjo, v ZDA pa zgradijo dva fičota. Oni ju predstavijo kot vesoljsko ladjo, mi pa našo vesoljsko ladjo kot fičota. Zato sem že pred desetimi leti rekel, da je ključno, da pridemo na težek trg storitev in da cenimo tudi sami sebe. Da pokažemo svoje znanje in poskusimo narediti preboj. Se mi zdi, da slovenska podjetja razumejo, da morajo v to investirati.«

Delove podjetniške zvezde 2022: Podjetje in516ht. FOTO: Leon Vidic/Delo
Delove podjetniške zvezde 2022: Podjetje in516ht. FOTO: Leon Vidic/Delo

Od Nemčije do Bližnjega vzhoda

Zaradi majhnosti slovenskega trga ostajajo osredotočeni na globalne trge. Približno 50 odstotkov storitev opravijo zunaj Slovenije, pri tem so ključni trgi Nemčija, Anglija, Skandinavija in Bližnji vzhod. Za Slovenijo so gotovo največji po številu ljudi, saj je celotno podjetje usmerjeno izključno na analitične rešitve.

Prerod analitike, razlagajo, doživlja Nemčija, pomembno globalno stranko imajo v Angliji, spreminja pa se tudi Bližnji vzhod, kjer so na področju analitike zaostajali, zdaj pa hitro in brez čakanja dohitevajo trende, ki veljajo za Evropo in ZDA. »Cilj nam je, da delamo na tržiščih, kjer je najtežje, a smo za svoje delo tudi cenjeni. Z vidika konkurence je tam svetovno prvenstvo,« pravi direktor In516ht.

Nagrade in povezave odpirajo vrata

Nagrada podjetja Snowflake jih je postavila ob bok majhni skupini podjetij, med katerimi nekatere, samo na področju analitike, zaposlujejo tudi po 150.000 ljudi. »To pomeni ogromno. V prodaji prej nekdo telefona sploh ni dvignil, zdaj te poslušajo tistih pet minut, in to je zelo pomembno,« razlaga Jerkič, pri tem pa spomni, da kljub bližini Slovenije Zahodni Evropi, nemška podjetja najprej preverijo, ali govoriš njihov jezik, sledijo vprašanja, ali si lokalen, in pojasnjevati moraš, zakaj bi sploh sodelovali.

image_alt
Zmagovalci so fleksibilni in se nenehno prilagajajo trgu

V In516ht so za zdaj osredotočeni na sodelovanje z zasebnimi podjetji, pri tem pa Grega Jerkič ne skriva razočaranja, ko pride do državnih ustanov. S temi ne sodelujejo, čeprav so podatki ponekod ključni. Takšen primer je zdravstvo, kjer so podatki razdrobljeni na več mestih, namesto enotne platforme so v uporabi številne različne storitve: »Ko sem bil mlajši, sem bil zelo idealističen in se strinjam, da je to temelj, ki bi ga moralo zdravstvo imeti. Tako sem nekoč mislil, dokler nisem prvič vstopil v ta sektor, potem pa sem se zelo hitro obrnil. Verjetno ne bi imel podjetja, če bi se fokusirali tja. Isto velja za državno upravo, kjer smo imeli nekaj zelo dobrih projektov, ki pa na žalost zaradi nekih odločitev niso bili pripravljeni, da bi zaživeli. Odločili smo se, da je destimulativno do naših ljudi, ki investirajo zelo veliko energije, da nekaj naredijo dobro. To mora živeti, če ne živi in se ne uporablja, je to za nas slabo in se takšnih projektov več ne gremo. Za zdaj ne vidimo kakšnih drastičnih sprememb, a slišal sem, da se je tudi na tem področju začelo razvijati, kar je super.«

Letos najmanj 30-odstotna rast poslovanja

Podjetje je v svojih dvanajstih letih stabilno poslovalo. Tudi za letos kaže, da bodo poslovanje povečali za najmanj trideset odstotkov, precej višji bo tudi dobiček. »Osredotočamo se na tuji trg, tam seveda dosegamo višje cene. To je za nas ključno. Po drugi strani pa je tu druga kriza, ki se je agresivneje začela lani in se letos malo umirja. Kljub pomanjkanju ustreznega kadra, ki se kaže na trgu, in kljub inflaciji, smo že pred krizo načrtno razvijali kompetence zaposlenih, krepili razpoloženje v podjetju ter finančno poskrbeli za zvišanje plač zaposlenim, kar pa nam omogočajo predvsem projekti zunaj Slovenije,« izzive opiše Grega Jerkič.

V podjetju so lani sprejeli strategijo, da bodo do konca leta 2025 delali več kot 10 milijonov storitev, hkrati pa načrtujejo zvišanje dodane vrednosti na zaposlenega nad 100.000 evrov.

O nevarnosti ob slabih gospodarskih obetih Jerkič pravi, da je zanje ključna razpršitev strank po državah in industrijah. Razlaga tudi, da so naše ključne industrije po sedanjih podatkih videti dobro in tudi krizo bi lahko mirno prešle. Drugače je pri nemških proizvodnih podjetjih, v katerih analitika nima pomembne vloge. Tam so še vedno ključno vprašanje energenti, z analitiko pa se bodo ukvarjali pozneje.

Preberite še:

Komentarji: