Srce kolektiva so njegovi zaposleni
Blubit spada med podjetja, o katerih je na svetovnem spletu za zdaj še malo zapisanega – če seveda izvzamemo uradne podatke in njihovo spletno stran. Gre za hitro rastoče podjetje, ki s svojo dejavnostjo, ponudbo celovitih rešitev na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije, parira največjim in najboljšim. In kot tako izpolnjuje visoka merila za uvrstitev v izbor Delove podjetniške zvezde.
»No, ali ste se nasmehnili, ko ste vstopali?« me med vrati v pisarniške prostore vpraša dobrovoljna mlada gospa. Pomenljivo pokaže na veliko nalepko sončno rumenega smeška na vratih in pojasni, da navodilo velja predvsem zaposlenim. »In če si ob prihodu ne nadenejo nasmeha, če so nejevoljni, jim je vstop prepovedan?« se pošalim. »Seveda ne. Potrudimo se, da jih spravimo v dobro voljo. V spodbudnem ozračju je delo lažje, prijetnejše in učinkovitejše.« Drobna prigoda ustvari prvi vtis, ki ga ta ista gospa, Andreja Boštjančič, vodja splošnih služb v Blubitu, v nadaljevanju natančneje razloži: da so zaposleni resnično srce podjetja, zaslužni za rast, razvoj in uspeh. Zato so prva skrb menedžmenta dobri medsebojni odnosi.
Unikatne rešitve
Podjetje nam predstavi njegov lastnik in direktor Zvonko Boštjančič: »Ukvarjamo se z izdelavo celovitih rešitev na področju industrijske avtomatizacije. Sem spada izdelava robotskih celic, sestavljalnih in testnih naprav, izdelujemo laserske sisteme, sisteme računalniškega vida, razvijamo pa tudi specializirano programsko opremo za krmiljenje, zajem in analizo podatkov. Poleg projektov s klasičnimi industrijskimi roboti izvajamo tudi projekte s kolaborativnimi oziroma sodelujočimi roboti. Naše rešitve so popolnoma prilagojene zahtevam naših strank, so unikatne in neponovljive.«
»Avtomatizacija proizvodnje pomeni za naše stranke predvsem kakovostnejše izdelke, njihovo boljšo ponovljivost in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Ker z uvedbo naših rešitev optimizirajo stroške svoje proizvodnje, jim pravzaprav pomagamo pri doseganju večje konkurenčnosti na trgu,« še pove.
Poslanstvo Blubita je, da strankam pomaga pri optimizaciji proizvodnje ter zmanjšanju potreb po energiji in delovni sili.
Največ rešitev snujejo za avtomobilsko industrijo, industrijo optičnih vlaken, telekomunikacije, nekaj za proizvajalce bele tehnike, nekaj malega pa še za druge industrije. Veliko večino prihodkov ustvarijo na področju robotizacije in naprav za sestavljanje izdelkov. Rešitve se precej prepletajo, saj robote, tako industrijske kot sodelujoče, uporabijo kot del naprav za sestavljanje, testiranje ali manipulacijo izdelkov. Vanje pogosto vključujejo tudi računalniški vid in avtonomne mobilne robote.
Trdna dolgoročna partnerstva
Delajo večinoma za velika, mednarodno uveljavljena podjetja, multinacionalke. Okoli petino proizvodnje izvozijo, pri čemer 95 odstotkov tujih kupcev prihaja iz EU, Švice, Tajske in Kitajske. Glavnino izdelkov prodajo v Sloveniji. Ko smo Boštjančiča vprašali po referencah, nam je zaradi pogodbenih določil o nerazkrivanju podatkov lahko postregel samo z enim imenom: Blubit je eden največjih dobaviteljev opreme za avtomatizacijo in robotizacijo za Hello Saturnus Slovenija. Hkrati je, je ponosen, med večjimi dobavitelji tovrstne opreme v Sloveniji in »nas tako potencialne nove stranke kot konkurenčna podjetja naše velikosti (ali večja) jemljejo kot resnega in kredibilnega sogovornika«.
Krog partnerjev ni velik (manj kot 20 jih je), so pa partnerstva zato precej trdnejša. »To vse so naši stalni partnerji, z njimi gradimo dolgoročne odnose, smo zanesljiv dobavitelj na področju avtomatizacije in robotizacije. Velikokrat smo kot njihov razvojni dobavitelj vključeni tudi v razvojne procese, kar je mogoče le z dobro izvedenimi projekti in odkrito komunikacijo,« poudari direktor podjetja.
Prelomnice v razvoju
Podjetje obstaja trinajst let. Ustanovila ga je trojica diplomantov računalništva, med njimi Zvonko Boštjančič, ki je pozneje odkupil lastniška deleža kolegov in ostal na čelu podjetja.
Na začetku so razvijali izključno programsko opremo, namreč komunikacijske vmesnike, rešitve za zajem podatkov, krmiljenje in podobno. Ves čas pa so bili tudi v stiku z industrijo, s programsko opremo, prilagojeno določenemu industrijskemu segmentu. Leta 2015 so se aktivno usmerili v avtomatizacijo in robotizacijo s poudarkom na projektih, pri katerih je programska oprema zahtevnejša in predstavlja bistveni del rešitve. Poleg oddelka za razvoj programske opreme so vzpostavili lastni razvojni oddelek za elektroinženiring, nato še za konstrukcijo in montažo. Začeli so z manjšimi projekti, zdaj pa suvereno izvedejo tudi takšne, ki presegajo vrednost milijona evrov.
Zaradi digitalizacije ter pomanjkanja energije in delovne sile bodo podjetja poskušala vse več stvari avtomatizirati, robotizirati.
»Držimo se tega, da smo odgovorni do svojega dela, da s svojimi strankami sodelujemo pri razvoju, se jim prilagajamo, se z njimi skupaj učimo in zanje razvijemo kakovostno rešitev,« opiše svoje poslovno vodilo Boštjančič.
Zaradi narave dela podjetje ves prihodek vlaga v razvoj. Ker snujejo unikatne produkte, vsak nov izdelek zahteva precej vložka v razvoj – v znanje, zaposlene in njihovo učinkovitost. Vlagajo v rešitve, ki jim omogočajo, da čim več stvari delajo digitalno, tako v tehničnem razvoju (simulacije, načrtovanje in podobno) kot pri podpori poslovanju, digitalizaciji in novim poslovnim modelom.
Srce podjetja
Skrb za kadre, odnosi v kolektivu, družbena odgovornost – vse to so področja, ki jih v Blubitu v zadnjih treh letih obvladuje Andreja Boštjančič. Podjetje v zadnjem obdobju ni hitro raslo le po prihodkih, ampak tudi po številu zaposlenih. Leta 2019 jih je bilo 18, zdaj je 33 redno zaposlenih, skupaj s pogodbenimi sodelavci, študenti in praktikanti pa jih je 40. Letos marca so prejeli certifikat Financial Timesa, ki jih je uvrstil med tisoč najhitreje rastočih podjetij v Evropi leta 2022. Na lestvico, ki jo je pripravila Statista, so uvrščena evropska podjetja, ki so med letoma 2017 in 2020 dosegla več kot 36,5-odstotno rast prihodkov. Na njej sta zgolj dve slovenski podjetji.
So mlad kolektiv, saj je povprečna starost 31 let, več kot polovica je visoko izobraženih, velika večina je moških, v kolektivu so le štiri dekleta. Ker se podjetje ukvarja z dejavnostjo, v kateri je pomanjkanje kadrov vse bolj pereče, nas je zanimalo, kako skrbijo za njihov strokovni in osebni razvoj. Boštjančičeva pojasni protokole letnih razgovorov, osebnih kadrovskih načrtov. Doseganje ciljev, ki jih določijo na razgovorih, sproti spremljajo in preverjajo.
»Drugi del so izobraževanja doma in v tujini,« razloži sogovornica. »Sodelujemo s podjetniškim centrom, zagotavljamo mentorstvo in coaching, če je treba, tudi individualno. Skrbimo, da zaposleni nadgrajujejo strokovno znanje, zato se večkrat na leto udeležujejo različnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj. Predvsem pa veliko vlagamo v odkrite, timsko naravnane odnose med vsemi zaposlenimi, zato redno organiziramo team buildinge in različne delavnice na temo sprejemanja drugačnosti, timskega dela, odnosov in komunikacije. Spodbujamo, da vsak zaposleni deli svoje ideje in pripomore k sprotnemu reševanju izzivov pri delu in v medsebojnih odnosih, prav tako pa, da vsak zaposleni opravlja delo, v katerem najde svoj smisel in veselje. Pomembno se mi zdi tudi, da se vsi zavedamo, da delamo napake, jih priznamo sebi in drugim ter se iz njih vsi skupaj nekaj naučimo.«
Vedno iščejo nove potencialne kadre in jih vabijo, naj se jim predstavijo, saj vedo, kako težko je dobiti novega sodelavca. Po besedah Boštjančičeve je namreč ključno, da se vrednote posameznika ujemajo z vrednotami kolektiva.
Trajnostnost je v poslanstvu
Vprašanje, ali je podjetje trajnostno naravnano, je pravzaprav odveč. Ne le da je njihova proizvodnja energetsko varčna, s svojimi rešitvami strankam pomagajo pri optimizaciji proizvodnje in posredno prispevajo k zmanjševanju njihovega ogljičnega odtisa. Ali kot pravi Zvonko Boštjančič: »V svoje storitve in produkte vgrajujemo najsodobnejše znanje in tehnološke trende. Z njimi želimo zadovoljiti potrebe najzahtevnejših kupcev ter tako omogočati razvoj novih storitev in produktov, s čimer med drugim zagotavljamo tudi trajnostni razvoj drugih podjetij in družbe.«
Družbeno odgovornost v podjetju razumejo predvsem z vidika odnosa do zaposlenih in delovnih razmer v kolektivu. Prisegajo na odkrite, timsko naravnane in prijateljske odnose med zaposlenimi, skupne vrednote, individualno prilagajanje potreb posameznikom v kolektivu in stalno zavezanost k medsebojni pomoči. Čeprav je kolektiv mlad, ima že veliko zaposlenih družino z majhnimi otroki (skupaj jih je za malo večji razred; kmalu jih bo 31), zato jim omogočajo fleksibilno delo, prilagodljiv urnik, uravnoteženo družinsko in poklicno življenje, otroci lahko spoznavajo delovno okolje staršev, prirejajo različne skupne športne in zabavne aktivnosti ter skrbijo za boljše počutje in zdravje zaposlenih.
Prihodnost je svetla
Podjetje je imelo lani dobrih 4,65 milijona evrov prihodkov in 208.000 evrov čistega dobička. Kot napovedujejo, bodo te številke letos znova izboljšali. Pričakujejo, da bodo prihodki višji od pet milijonov evrov, čisti dobiček pa naj bi presegel 300.000 evrov.
Rast bo torej nekoliko počasnejša kot v zadnjih štirih, petih letih, ko je bila kar 30- do 40-odstotna. »Letos smo morali malo upočasniti tempo, se notranje reorganizirati. Najbrž bo potrebnih še nekaj takih organizacijskih sprememb, da bomo lahko v prihodnje zdravo rasli in v nekaj letih podvojili prihodke,« načrtuje direktor.
V tem slogu odgovori tudi na vprašanje, kako bo Blubit videti čez pet let: »Predvidevam, da bomo čez pet let precej večji, več bomo izvažali v tujino, po znanju in kakovosti bomo še precej močnejši. Opažamo, da potrebe po rešitvah, ki jih ponujamo, v novih okoliščinah hitro rastejo. Zaradi digitalizacije ter pomanjkanja energije in tudi delovne sile bodo podjetja poskušala vse več stvari avtomatizirati, robotizirati. Verjamem, da je naša prihodnost svetla.«
In kaj jim pri tem lahko prekriža pot in jih upočasni? Boštjančič vidi dvoje tveganj. Prvo je prehitra rast. Sto- ali dvestoodstotna rast vsekakor ni zdrava, od tod potrebe po notranji reorganizaciji tudi v prihodnje. Drugo tveganje je povezano s trenutnimi razmerami v dobavnih verigah. Te so precej nezanesljive. »Mi lahko dobimo še več projektov, a če ne bomo imeli materiala, ko ga bomo potrebovali, nam to nič ne pomaga. Ti dve tveganji bomo morali upravljati pravilno in z zdravo mero razuma.«
