Zanimivi projekti, odnosi in ugled privabijo talente
Eden od razlogov, da se je v pocovidnem obdobju na trgu dela pojavilo nepričakovano veliko pomanjkanje kadrov, je dejstvo, da se je veliko starejših strokovnjakov umaknilo v neaktivnost, kažejo globalne študije. Družbe se tako trudijo, da bi mladi talenti čim prej vstopili na trg dela, raziskave pa so precej enotne pri tem, kako jih motivirati.
Podjetja si morajo zgraditi dobro ime v javnosti, kajti blagovna znamka delodajalca privabi podobno kot blagovna znamka, ko se v trgovini odločamo za nakup izdelka. Poleg tega mora organizacija za to, da bi privabila in zadržala talente, ponujati zanimivo delo in izzive, jasno opredeljene možnosti za karierne poti in priložnosti za karierno rast, zagotavljati mora pozitivno in vključujoče delovno okolje, kot na primer ustrezno vodenje ter kompetentne vodje, omogočanje skupinskega dela, prilagodljiv delovni čas, izobraževanja. Pomembno je, da zaposleni v delu, ki ga opravlja, vidi smisel, morda tudi širši prispevek k skupnosti, od delodajalca se pričakuje, da prepoznava in nagrajuje dosežke.
Izsledke globalnih raziskav je mogoče prenesti tudi na slovenska tla, talenti imajo podobna pričakovanja. V podjetju Star Import, kjer tržijo blagovno znamko Mercedes-Benz, so poudarili, da njihova »blagovna znamka ni le sinonim za tehnološki napredek, temveč je tudi ključna prednost pri privabljanju in zadrževanju najboljših kadrov v avtomobilski industriji. Ugled, prestiž in inovativnost, povezani z imenom Mercedes-Benz, ustvarjajo privlačno delovno okolje za strokovnjake, ki si želijo delati z najnaprednejšo tehnologijo.«
Podjetje, ki je del skupine Emil Frey, zaposlenim omogoča dostop do najnaprednejših rešitev v avtomobilski industriji in možnost delovanja v dinamičnem delovnem okolju, kjer spodbujajo ustvarjalnost in razvoj novih idej ter priložnost sodelovanja tudi pri projektih znotraj skupine. »Naša velikost in raznolike dejavnosti tako omogočajo številne zaposlitvene možnosti ter neomejen karierni razvoj za vsakega zaposlenega,« poudarjajo in dodajajo, da veliko vlagajo tudi v izobraževanja, usposabljanja in mentorstva ter zaposlenim omogočajo stalno rast in napredovanje.
»Prek lastnega izobraževalnega centra zaposlene vključujemo v različne delavnice in programe, namenjene razvoju specifičnih veščin in znanj, in jih spodbujamo k vključitvi v akademijo znanja in šolo vodenja, kjer nadgrajujejo vodstvene sposobnosti in izpopolnjujejo strokovna znanja,« so pojasnili.
Poseben program izobraževanj namenjajo izbranim nadarjenim in ambicioznim posameznikom, kjer skozi načrtovan proces izobraževanja razvijajo njihove veščine in spretnosti, da lahko dosežejo svoj najvišji potencial, veliko pozornosti posvečajo tudi razvoju mentorskih programov in mentorjev.
Vsebina dela je ključni magnet
Kako pa v je v drugih panogah? »V biotehnološko podjetje Acies Bio me je privabila vsebina dela, saj me zelo zanimajo tematike, s katerimi se ukvarjajo. In tu ostajam, ker mi podjetje omogoča napredek na profesionalni ravni. Na začetku sem delal v laboratoriju, zdaj pa sem vodja razvoja poslovanja. To področje me je pritegnilo, izrazil sem željo po spremembi in smo se dogovorili. Mislim, da je osebne želje zaposlenih lažje upoštevati v manjših podjetjih,« je po sedmih letih dela v slovenskem podjetju zadovoljen z razvojem kariere dr. Martin Kavšček. Še vedno pa so ključni magnet tematike, s katerimi se ukvarjajo. »Razvijamo in ponujamo rešitve, ki naslavljajo največje izzive, s katerimi se sooča človeštvo. Vesel sem, da lahko s svojim znanjem prispevam k temu, da bo svet boljši,« je dejal.
Dr. Alex Kruis, ki je v podjetje Acies prišel pred štirimi leti, je prav tako poudaril, da se njegova kariera razvija hitreje, kot bi se najverjetneje v velikem podjetju. Začel je v laboratoriju, zdaj je na položaju vodje oddelka za metabolni inženiring. »Zadovoljen sem, da imamo v podjetju ves čas odprtih sedem, osem projektov, pri katerih lahko sodelujem, tako da je zelo dinamično in ne padem v rutino. To se mi zdi zelo pomembno,« je poudaril Kruis in tudi dr. David Virant, vodja oddelka za industrijsko biotehnologijo, se je strinjal, da je pestrost dela tista, ki ga pritegne. »Ključno pa je, da je delo, ki ga opravljam v službi, zanimivo. Sproščeno delovno okolje in sodelavci, s katerimi se dobro razumemo, je še dodaten plus,« je naštel Virant.
Dr. Matevž Kmet, vodja oddelka za splošne zadeve v Acies Bio, ocenjuje, da so projekti, tako tisti, ki jih razvijajo za stranke iz industrije in v okviru katerih se srečujejo z najzahtevnejšimi tehničnimi izzivi ter iščejo rešitve, ki bodo krojile trg čez nekaj let, kot tisti, ki jih razvijajo interno, pomembna vaba za mlade perspektivne kadre. »Posebej želim izpostaviti tehnologije, ki jih razvijamo interno. Poleg tega da gre za prebojne ideje, s katerimi iščemo rešitve za največje izzive, s katerimi se sooča svet, se mi zdi ključno, da vse te ideje nastajajo v naši ekipi. To namreč pomeni, da se sodelavci ukvarjajo s stvarmi, ki jih posebej zanimajo,« je poudaril Kmet. »Na ta način lahko zaposleni prispevamo k razvoju novih projektov in podjetja,« je povzel Kavšček.
Projekti za prihodnost
Industrijska biotehnologija je tako področje, s katerim se v Acies Bio največ ukvarjajo. Kot je pojasnil Virant, na tem področju zdaj večina industrijskih bioprocesov kot hrano za mikroorganizme uporablja glukozo. »Glukozo pridobivajo iz koruze, sladkorne pese ali sladkornega trsta. Za gojenje teh poljščin je potrebne veliko rodovitne zemlje, polja je treba gnojiti in škropiti proti škodljivcem. Biotehnologija tako tekmuje s pridelavo hrane in je manj trajnostna, kot bi lahko bila. V Acies Bio zato razvijamo tehnologijo, s katero bomo namesto glukoze lahko uporabljali metanol, surovino, ki jo lahko izdelujejo tudi iz odpadnega CO2. S standardno opremo in uporabo naše tehnologije bo biotehnologija postala še bolj zelena,« je eno od področij, s katerim se ukvarjajo v Acies Bio, opisal Virant.
Drugi steber, s katerim se ukvarjajo, je razvoj učinkovin, ki bodo alternativa kemičnim sredstvom za varstvo rastlin, s tem pa med drugim sledijo tudi evropski iniciativi, ki želi do leta 2030 razpoloviti količino uporabljenih kemijskih pesticidov.
