Izginjanje ledenikov lahko okrni oskrbo z neoporečno vodo
Ob sedanjih okoljskih zavezah znanstveniki ocenjujejo, da se bo ozračje v Sloveniji ogrelo za štiri do 4,8 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, pri čemer je negotovost navzgor precej višja kot navzdol, pojasnjuje dr. Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko.
Še več, opozarja, da na podlagi trenutnih zavez in trenutnega znanja (ki seveda ni popolno) o odzivu klimatskega sistema na rastoče koncentracije toplogrednih plinov obstaja desetodstotna verjetnost, da se bo do konca stoletja območje Slovenije ogrelo za skoraj šest stopinj Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, torej za še dodatne štiri stopinje. Poleg tega projekcije ogrevanja, vključene v poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ne vključujejo negotovosti, povezane z odzivom naravnega ogljikovega cikla na rastoče temperature, vsebujejo le srednjo oceno odziva.
Predvsem zaradi možnih zgornjih scenarijev je takoj treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, saj tveganj evidentno ne obvladujemo, poudarja Zaplotnik. Meni, da se na takšno ogrevanje nismo zmožni prilagoditi. Deset odstotkov ni zanemarljiva verjetnost. »Bi se usedli v avtomobil na poti v službo, če bi vnaprej vedeli, da obstaja desetodstotna možnost, da se boste zaleteli?« sprašuje.
Živimo v ogljično potratni družbi in naša odgovornost je predvsem pritisk na odločevalce. Od njih moramo zahtevati sistemske spremembe, ki bodo omogočale zmanjšanje emisij. »Razočaran sem, kako ignorantska je politika do vprašanja zmanjševanja emisij in blaženja podnebnih sprememb, to tudi ni predmet javnih razprav, čeprav je segrevanje ozračja eksistenčna grožnja vsem nam, še posebno mlajšim. Močno upam, da bo podnebna kriza končno tema letošnjih predvolilnih soočenj,« pričakuje Žiga Zaplotnik. Bil je eden od štirih mladih slovenskih raziskovalcev (poleg njega še dr. Lina Boljka, dr. Nina Črnivec in Aljoša Slameršak), ki so konec leta 2019 vladi in državnim institucijam poslali odprto pismo z zahtevo slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Za večjo energetsko učinkovitost
In kakšne podnebne ukrepe načrtuje slovenska država? Med najpomembnejšimi dokumenti, na katerih temelji lani sprejeta resolucija o podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, je nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN). Gre za akcijski dokument, ki vključuje tudi politike in ukrepe, medtem ko podnebna strategija sektorske dokumente dopolnjuje z vizijo in dolgoročnimi cilji do leta 2050 ter usmeritvami za njihovo doseganje. Po podnebni strategiji naj bi Slovenija do mejnega datuma dosegla neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. Skupne emisije toplogrednih plinov (TPG) naj bi zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, izboljšala ponore, pospešila prilagajanje na podnebne spremembe in podnebno varnost prebivalstva. Strategija s tem narekuje ravnanje posameznih sektorjev. Ker bo zeleni prehod povečal potrebe po energiji, bodo ukrepi države in gospodarstva usmerjeni v povečevanje energetske učinkovitosti, krožno gospodarstvo in druge trajnostne prakse. Leta 2050 naj poraba končne energije ne bi presegla 40 TWh, temeljila pa naj bi na preskrbi iz obnovljivih virov energije. Delež teh virov v končni porabi energije naj bi se povečal v vseh sektorjih, skupaj na 60 odstotkov.
Pozornost oskrbi z vodo
Globalno segrevanje povzroča izginjanje ledenikov. Nedavni svetovni dan voda je bil priložnost za razmislek o preskrbi z vodo, njeni kakovosti in družbeni skrbi za to življenjsko pomembno dobrino. Ljubljanske mlekarne so v svoji družbeno odgovorni zavezi S posluhom za jutri organizirale pogovor o širši problematiki preskrbe z vodo. Podjetje je namreč podpornik projekta Kam tečejo vode naših ledenikov, v katerem Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU raziskuje odtekanje vode iz izginjajočega Triglavskega ledenika.
Pri tem so predstavili rezultate terenske raziskave, ki je potekala lani jeseni, ko so deset dni vzorčili vodo na šestih lokacijah pod Triglavom. S sledilom, ki so ga vbrizgali v eno od razpok ledenika, in poznejšim vzorčenjem so želeli ugotoviti, kam odtekajo vode iz visokogorskega krasa in kako bo taljenje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v okolici ter kakšno škodo bi lahko povzročilo potencialno onesnaženje v gorah. Vzorci so potrdili, da voda s Triglavskega ledenika zanesljivo odteka v dolini Vrat in Voje, kjer tečeta Triglavska Bistrica oziroma Mostnica, medtem ko povezav z drugimi okoliškimi dolinami zaradi premalo padavin niso potrdili.
Miha Pavšek z Geografskega inštituta je pojasnil, da ni tolikšna težava pomanjkanje vode (saj se količina padavin v gorah ne zmanjšuje), ampak nihanja v oskrbi. Poleti, ko je premalo dežja, Triglavski dom na Kredarici dobiva vodo iz ledeniškega zajetja. V tem smislu je opozoril na hudo nevarnost neurejenega odvajanja odpadnih voda v gorskih kočah, posebno množično obiskanih. Glede na ugotovitve o odtekanju voda bi onesnaženje v gorah torej lahko ogrozilo pitno vodo v bližnjih dolinah.
Gre za vprašanje obstoja
Čeprav smo Slovenci glede preskrbe z vodo v povprečju precej samozaverovani, bi se morali strezniti, saj, kot je dejal profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Mihael Jožef Toman, je že večina voda v Triglavskem narodnem parku mikrobiološko onesnaženih. Ne gre torej le za vprašanje, ali bomo imeli vodo, ampak za vprašanje obstoja, reprodukcijske sposobnosti, ker je voda tako onesnažena, je bil odločen poznavalec.
To problematiko bi moralo prepoznati in naslavljati tudi gospodarstvo. Zgled so Ljubljanske mlekarne, ki so se trajnostnemu ravnanju zavezale že pred skoraj desetletjem. S prepoznavno blagovno znamko Alpsko so podpornik projekta Kam tečejo vode naših ledenikov. Direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič pravi: »Brez vode ni mleka, naše glavne surovine, in v Sloveniji imamo konkurenčno prednost, da imamo dovolj vode in da je ta kakovostna. Če bomo vlagali v take projekte, bomo lahko dobro poslovali tudi v prihodnje.«
Ni tolikšna težava pomanjkanje vode (saj se količina padavin v gorah ne zmanjšuje), ampak nihanja v oskrbi, pravi Miha Pavšek z Geografskega inštituta.
Ilka Štuhec: Vremenski ekstremi so katastrofa
Izginjanje ledenikov je tudi grožnja zimskim športom. »Smučarji v hitrih disciplinah smo stoodstotno odvisni od vremena in ti 'novi' vremenski ekstremi so katastrofalni. Verjamem, da smučarji spadamo v skupino tistih, ki se te problematike najbolj zaveda, saj na lastne oči vidimo, kako ledeniki izginjajo, hkrati pa to dejansko vpliva na naše pogoje dela. Poleti in zgodaj jeseni je hitre discipline možno smučati samo na ledenikih v Švici, kar pa seveda priprave močno podraži. Težko si predstavljate, kako strašljivo je pomisliti, kaj šele pogledati slike istega kraja izpred, denimo, desetih let, ko smo bili na pripravah in kakšno 'ledeno' stanje je bilo takrat in kakšno je danes,« navaja svoje izkušnje vrhunska alpska smučarka Ilka Štuhec, ki tekmujee pod pokroviteljstvom Ljubljanskih mlekarn.
Svoje mnenje je utemeljila s podatki: v najhujši 'vročini' (na 3000 metrov nadmorske višine je to 18 stopinj Celzija) dnevno pobere tudi do 18 centimetrov večnega ledu. Snežinka, ki pade danes, potrebuje približno pet let, da se transformira v večni led, kar je pri sedanjih temperaturah v bistvu nemogoče. Če posledice preslikamo na smučanje, to v končni fazi tudi pomeni, da če nekoč ne bo več primernih ledenikov in področij za hitre discipline, tudi smukov in superveleslalomov ne bomo več gledali.
Če nekoč ne bo več primernih ledenikov in področij za hitre discipline, tudi smukov in superveleslalomov ne bomo več gledali.
»Verjamem,« pravi Štuhčeva, »da kot športniki lahko največ naredimo z zgledom in svojim delovanjem. Za začetek recikliranje, ponovna uporaba, izklapljanje naprav, ko jih ne potrebujemo in tako naprej. Na sistemski ravni pa gotovo z mislijo na planet pri organizaciji tekem, načrtovanjem poti in tako dalje. Smučarji smo med prvimi, ki se moramo zavedati, kaj okoljske spremembe pomenijo za vse nas. Prepričana sem, da imamo športniki moč ozaveščanja ljudi o okoljskih težavah in ne nazadnje tudi o rešitvah in boljšem odnosu do okolja ter s tem prihodnosti.«
