Le namestitev varnostne rešitve ne odpravi tveganj
Pomen sponzorstev v športu se povečuje. Gre za neprecenljivo podporo športnim dejavnostim, športnikom, klubom, zvezam. Podjetja iz gospodarstva, ki del svojega kolača namenijo izbranim sponzorirancem, pa na ta način izkazujejo svojo družbeno odgovornost, z nagovarjanjem potrošnikov gradijo blagovno znamko in krepijo svojo prepoznavnost. O tem, kako zaposleni doživljajo tovrstno predanost delodajalca in kako se skupne vrednote prepletajo z njegovo strategijo in cilji, smo se pogovarjali z Matejem Ravnikarjem, sistemskim inženirjem iz podjetja Si splet.
V podjetju Si splet že vrsto let sponzorirate smučanje, najprej skakalce, zdaj pa alpske smučarske reprezentance. Tako kot vaša blagovna znamka na dresu sponzoriranca – posebej, če gre za vrhunskega športnika, dobitnika visokih odličij – vzbuja pozitivne emocije pri gledalcih, najbrž ustvarja prav poseben občutek tudi pri vaših zaposlenih. Kaj je to – ponos, pripadnost, občutek, da so prispevali k uspehom?
Vsekakor se vsem zaposlenim dobro zdi, da smo tako uspešno podjetje, da lahko sponzoriramo vrhunske športnike. Moram pa poudariti, da smo zaposleni že v osnovi zadovoljni z delom v podjetju Si splet in je sponzorstvo na nek način odraz naših vrednot in kulture, ki vlada v podjetju. Vsekakor smo ponosni, ko recimo na televizijskih ekranih vidimo blagovno znamko ESET ali ko nastopa kateri od naših sponzorirancev, ki jih ne nazadnje tudi osebno poznamo, saj nas kdaj pa kdaj obiščejo zaradi priprave sponzorskih materialov.
Da, osebno imam občutek, da tudi s svojim uspešnim delom prispevam k njihovemu uspehu. Nekateri sodelavci zagreto delijo te dogodke po družbenih omrežjih, kar nekaj pa jih je poleg rednega dela vključenih še v sponzorske aktivnosti.
Na svojih spletnih straneh med zaposlenimi predstavljate zdaj že tri ambasadorje športa. Kakšna je njihova vloga v kolektivu in kako ambasadorji prenašajo svoje vrednote na zaposlene?
V osnovi gre za športnike, ki so ambasadorji blagovne znamke ESET. Seveda moram priznati, da smo od začetka sponzoriranja tudi vsi zaposleni nekoliko bolj športno naravnani, v smislu rekreacije in zdravega načina življenja. Zagotovo lahko potrdim, da ti športniki prenašajo na nas svoje uspehe in vrednote, ki so jih do tega pripeljale.
Prej je bil v podjetju sinonim za šport naš direktor Damjan Veber, ki se sicer ukvarja z bolj ekstremnimi športi. Imeli smo tudi timske športne dejavnosti, recimo kolesarjenje in pohodništvo, enkrat na leto pa se dobimo na Fuertaventuri na Kanarskih otokih, kjer se poleg delovnih obveznosti preizkušamo tudi v bolj mokrih športih.
V podjetniški strategiji vodstvo podjetja kot glavno vodilo poudarja varnost na internetu in jo – ob drznosti in hitrosti – povezuje s fizično varnostjo v svetu športa, konkretno, v alpskem smučanju. Kako kot sistemski inženir gledate na to?
Na internetu si lahko zelo hiter pri sprejemanju odločitev, na primer, kako hitro boš kaj izbrskal v Googlu, na katero spletno povezavo boš kliknil, s koliko programi boš naenkrat delal in podobno. Vse to odpira možnosti za napake v presoji in zaradi tega prispeva k slabšemu rezultatu. Pri uporabi spleta se to recimo kaže kot klik na spletni naslov, s katerega se v podjetje prenese izsiljevalski virus.
Gre pa tudi za tehnologijo. Podobno, kot igra tehnologija pomembno vlogo pri športu, si tudi z zmogljivo kibernetsko zaščito lahko privoščiš več, v smislu: več svobode za uporabnike, večje odprtosti poslovnega omrežja, recimo pri oddaljenem delu ali uporabi storitev v oblaku, bolj sproščeno in varno uporabo kritičnih aplikacij na mobilnem telefonu … Kakovostna kibernetska varnost uporabnikov ne omejuje, ampak jim omogoča, da lahko s svojim digitalnimi tehnologijami ustvarijo več in hitreje, torej da so bolj produktivni.
V športu nenehno rastejo pričakovanja, padajo meje in novi rekordi, še hitrejši pa je razvoj v IT. Kaj je največji problem kibernetske varnosti?
Ne boste verjeli, največji problem so ljudje. Človeški faktor je kriv za več kot 80 odstotkov kibernetskih incidentov. Govorimo o uporabnikih, ki nasedajo spletnim prevaram, uporabljajo neustrezna gesla, uporabljajo tvegano vsebino in nepremišljeno delijo svoje osebne podatke. Kibernetski kriminalci v informacijske sisteme najbolj enostavno prodrejo preko zaposlenih. Prav zato se ESET trudi, da poslovnim in domačim uporabnikom zagotovi maksimalno zaščito ob tako rekoč nezaznavnem delovanju.
Kako se v Si spletu borite s temi težavami, kaj je vaša paradna rešitev?
Danes je naša paradna rešitev vsekakor platforma ESET Protect, ki ponuja napredno odkrivanje in odzivanje na incidente, tako imenovani XDR. Je pa tudi res, da je ESET številne vrhunske zmožnosti, ki so bile na voljo velikim podjetjem, omogočil tudi manjšim podjetjem in domačim uporabnikom. Podobno kot v svetu avtomobilizma, kjer inovacije iz dirkalnega športa preidejo v osebna vozila.
Pod znamko ESET si mnogi še vedno predstavljajo produkt NOD32 za domače računalnike. Ampak – danes je ESET vodilni evropski proizvajalec poslovne kibernetske zaščite. Samo v Sloveniji ga uporablja več kot 20.000 podjetij, pri čemer ima med večjimi podjetji več kot 20-odstotni tržni delež. Marsikdo tudi ne ve, kako ESET kot evropsko podjetje v zasebni lasti sodeluje z vladnimi organizacijami in podjetji iz različnih sektorjev pri vzpostavljanju kibernetske zaščite v kritični infrastrukturi in da ima po vsem svetu 13 razvojno-raziskovalnih centrov. Posebna prednost je, da so njegove rešitve v celoti prevedene v slovenščino in da nudi podporo uporabnikom v slovenskem jeziku.
Eno je namestiti varnostno rešitev, drugo pa se vsak trenutek zavedati nevarnosti in hkrati vedeti, kaj vsak posamezni uporabnik lahko naredi sam. Pri vas dajete velik poudarek izobraževanju uporabnikov. Zakaj?
Vsekakor samo namestitev varnostne rešitve ne odpravi vseh tveganj. Zanje moramo poskrbeti uporabniki sami. V Si spletu imamo varno vedenje pri uporabi informacijskih tehnologij že nekako v krvi, ker s tem živimo. Ni pa povsod tako. Delovno aktivno prebivalstvo je v svojih organizacijah morda v nekaj letih deležno enega usposabljanja na temo kibernetske varnosti, domači uporabniki, recimo otroci in mladostniki ter upokojenci, pa še to ne.
V resnici bi se morali stalno izobraževati. Zato izobražujemo domače uporabnike in recimo učitelje, imamo pa tudi posebne brezplačne programe za podjetja, da vanje vključijo svoje zaposlene. Ti lahko po uspešno opravljenem preizkusu dobijo tudi certifikat ESET. Izobraževalne vsebine so brezplačne, zato jih lahko organizacije uporabljajo skozi vse leto. Kontinuirano izobraževanje omogoča, da so zaposleni tudi zasebno bolj varnostno ozaveščeni in da bodo svoje znanje prenašali na svoje bližnje.
Še posebej se osredotočate na najmlajše uporabnike spleta. Kakšen je odziv ciljne publike na vaš projekt Saferkidsonline?
Saferkidsonline je globalni projekt matične firme ESET, mi smo ga lokalizirali glede na posebnosti slovenskega trga. Namenjen je otrokom in staršem, pri čemer ponuja prilagojene vsebine tudi za učitelje v osnovnih šolah. Poskušamo biti čim bolj aktualni in ponuditi uporabne vsebine, od člankov do videoposnetkov in priročnikov oziroma vodnikov. Uporaba se povečuje, bi si pa želel več zanimanja učiteljev, saj imajo brezplačno na voljo res kakovostne vsebine. Pridružene šole pridobijo brezplačno tiskano izobraževalno gradivo ter Si spletov darilni paket.
Če gledamo doseg projekta skozi sodelovanje na natečaju ESET zimski dan, potem vidimo, da se na ravni osnovnih šol zanimanje za to perečo problematiko žal ne povečuje tako, kot bi pričakovali glede na rast kibernetskih incidentov in števila žrtev tudi med mladimi.
Z ESET zimskim dnevom ste pritegnili osnovnošolce, da so v kratkih filmih nanizali svoje videnje varne uporabe spleta in se z njimi udeležili vašega natečaja. Kaj je glavno sporočilo udeležencev, kako razmišljajo?
V natečaju ESET zimski dan, ki poteka od leta 2018, sodelujejo osnovnošolci iz zadnje triade. S tem spodbujamo njihovo ustvarjalnost, opazovanje in kritično razmišljanje. Vsaka ekipa najde nek svoj problem, lahko je to spletna prevara, okužba z virusom, izsiljevanje v družbenih omrežjih, in vsaka ga predstavi na samosvoj način.
Opažamo, da je veliko odvisno od mentorja, saj nekateri izdelki res izstopajo. Na tem natečaju sodelujejo učenci, ki obiskujejo določene izbirne vsebine, v okviru katerih pripravijo videospot. Menim, da gre za posrečeno idejo, saj se z ustvarjanjem videa in njegovo promocijo v posamezni šoli povečuje ozaveščenost ne samo tistih, ki so pri njem sodelovali, ampak tudi njihovih vrstnikov, učiteljev in staršev.
Na začetku so bile šole nezaupljive, zdaj pa nas že dobro poznajo. Želeli bi si nekaj več medijske pozornosti, še posebej, ker je pri kibernetski varnosti pomembna preventiva. Kot oče treh otrok in strokovnjak za kibernetsko varnost menim, da otroci v osnovnih šolah, pa tudi po večini doma, nimajo ustrezne vzgoje o varnem obnašanju v kibernetskem prostoru, čeprav jih veliko dobi v roke pametni telefon in dostop do spleta, še preden sedejo v šolske klopi.
