Najbolj priljubljeni nogomet, košarka in tenis
Več kot dve tretjini vseh Evropejcev in 60 odstotkov Slovencev letos kljub raznovrstnim omejitvam zaradi pandemije koronavirusa načrtuje ogled športnega dogodka v živo. To je bistveno več kot lani, ko je športne prireditve obiskalo 42 odstotkov Evropejcev in 29 odstotkov Slovencev.
Povečano zanimanje za obisk športnih dogodkov sledi dvema letoma hudih omejitev, ki so številnim preprečile ogled športnih tekmovanj v živo. Priljubljena alternativa je tako postala vadba, ki je po analizi združenih in anonimiziranih podatkov o prodaji v omrežju Mastercard, ki jo je izvedel inštitut Mastercard Economics Institute, presegla raven izdatkov pred pandemijo za športe, ki omogočajo omejevanje socialnih stikov, kot so kolesarjenje, tenis in golf.
Raziskava Mastercard Index ekonomije športa (Sport Economy Index), ki je zajela več kot 10.000 Evropejcev, vključno s Slovenci, je še pokazala, da so bili najbolj priljubljeni športni dogodki v Evropi nogomet, košarka in tenis. Slovenci pa so se odločili za nogomet, košarko in kolesarjenje, najraje pa so se gibali na smučkah, kolesih in v kopalkah.
Med pandemijo je obenem polovica Evropejcev in več kot polovica Slovencev odkrila nov šport; to odpira vrata ogledom manj znanih športov, kot so e-športi, da na svoje športne dogodke v živo v prihodnjih 12 mesecih privabijo nove ljubitelje.
Telovadba doma ali na prostem
Omenjena raziskava še kaže, da so Evropejci lani s plačilnimi karticami nakupili za 2,5 odstotka več športnih izdelkov, storitev in izkušenj v primerjavi z letom 2019, pri čemer je prodaja športnih izdelkov, kot so palice za golf, teniške žogice in kolesa, narasla za 14,6 odstotka. »Rezultati kažejo, da je okoli 39 odstotkov Evropejcev in 26 odstotkov Slovencev zdaj še bolj zainteresiranih za nakup različne športne opreme. Ker več kot polovica (51 odstotkov) Evropejcev in 32 odstotkov Slovencev zdaj telovadi več kot pred pandemijo, več kot tretjina Evropejcev in 54 odstotkov Slovencev pa raje telovadi doma ali na prostem kot v telovadnici ali fitnesu, ne preseneča, da je rast prodaje športnih izdelkov znatno prehitela povprečje potrošniške porabe v Evropi,« navajajo v Mastercardu.
Dodajajo, da so k temu bistveno prispevali športi, ki omogočajo omejevanje socialnih stikov in so v drugi polovici leta 2021 zabeležili dvoštevilčno rast. »Primerjava druge polovice leta 2021 z enakim obdobjem pred pandemijo (2019) je razkrila, da se je najbolj povečala poraba za kolesarjenje (za več kot tretjino), ki mu sledita tenis (za skoraj tretjino) in golf (za približno petino).«
Športni dogodki
Prihodnost je videti obetavna, saj želi vse več Evropejcev obiskati športne dogodke v živo. Naj spomnimo, da si je konec marca v Planici največji slovenski športni dogodek v živo ogledalo kar 60.000 slovenskih navijačev.
Sicer pa je kar 32 odstotkov Slovencev in 44 odstotkov vseh Evropejcev za ogled športnega dogodka v živo pripravljenih odpotovati v tujino; 60 odstotkov Slovencev in več kot dve tretjini Evropejcev pa verjame, da se bodo v dvorane in ob igrišča vrnili po koncu pandemije.
Raziskava je še pokazala, da vsak četrti Evropejec in 23 odstotkov Slovencev izgubi zanimanje za šport, če si tekem ali dogodkov ne morejo ogledati v živo. Pri tem jih, kot navajajo, večina najbolj pogreša vzdušje in druženje, kar še dodatno poudarja pomen obiskovanja športnih dogodkov za evropsko kulturo in družbo. »Polovica Evropejcev si obenem želi tudi nižje cene vstopnic, kjer so Slovenci (59 odstotkov) nad evropskim povprečjem. Obenem 46 odstotkov Evropejcev na športnih dogodkih v živo ne želi uporabljati gotovine, čemur pritrjuje tudi 33 odstotkov Slovencev.«
In športne počitnice
Športne počitnice letos načrtuje tretjina Evropejcev in polovica Slovencev, je še pokazala raziskava Mastercard. Šport je bistven del evropske kulture, tako glede sodelovanja kot ogleda dogodkov, pa pravi Jeannette Liendo, višja podpredsednica za trženje in komunikacije pri Mastercard Europe. In dodaja, da z veseljem opazujejo porast zaupanja potrošnikov in nestrpno pričakovanje športnih navdušencev nad možnostjo ogleda športnih dogodkov v živo.
Kot so še zapisali, analiza inštituta Mastercard Economics Institute temelji na združenih in anonimiziranih podatkih o potrošnji v omrežju Mastercard v Avstriji, Belgiji, Franciji, Grčiji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Poljski, Romuniji, Rusiji, Slovaški, Sloveniji, Španiji, Švedski, Švici, Veliki Britaniji ter na Češkem, Finskem, Hrvaškem, Irskem in Portugalski. Inštitut Mastercard Economics Institute je bil ustanovljen leta 2020 za namene analize makroekonomskih trendov skozi oči potrošnika.
Omenjena raziskava pa je bila izvedena med 24. novembrom in 14. decembrom 2021, izvedla pa jo je družba Dynata, ki je zagotovila 1000 odgovorov v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Poljski, Španiji, Bolgariji, Sloveniji in Veliki Britaniji, medtem ko so partnerji zagotovili še 1000 odgovorov v Rusiji. Kot so še pojansili, družba Dynata uporablja številne metode za zagotavljanje kakovosti podatkov, kot so ocenjevanje nepravilnosti vprašalnika, preverjanje hitrosti in linearnosti ter preverjanje skladnosti z odzivi profiliranja in kako se podatki vprašanih ujemajo s podatki tretjih oseb in lokacijo.
