Šport in kulinarika sta Slovencu najbližja

Luka Gabrovšek, poslovni direktor Mastercarda Slovenija pravi, da digitalizacija povečuje varnost in udobje pri nakupu.
Fotografija: Mastercard predvsem skuša narekovati nove trende, pravi Luka Grabrovšek, poslovni direktor Mastercarda Slovenije. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Mastercard predvsem skuša narekovati nove trende, pravi Luka Grabrovšek, poslovni direktor Mastercarda Slovenije. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Slovenci smo izjemno športen narod in radi trošimo več za storitve, povezane s športom in športno opremo športno kot tudi za same športne dogodke. Zato se tudi Mastercard osredotoča na sodelovanje s slovenskim športom, je v pogovoru med drugim pojasnil poslovni direktor Mastercarda Slovenije Luka Gabrovšek in dodal, da obenem poskušajo osveščati potrošnike, da je tudi v športu prostor za elektronska plačila.
 

Kakšna je Slovenija iz vidika globalnega tehnološkega podjetja iz plačilne industrije kot je Mastercard?


Slovenija je zanimiva država. Po eni strani je majhna, kar predstavlja določene omejitve, ker plačilna industrija temelji na velikih volumnih in majhnih maržah. Po drugi strani pa je z vidika opremljenosti uporabnikov zelo razvita, saj število plačilnih kartic ustreza okolju, kjer živimo, in je primerljivo z okoliškimi državami. Slovenija rahlo zaostaja na področju sprejema elektronskih plačil, predvsem na področjih, kot so javni prevoz, parkiranje, različni avtomati in podobno. Tu je vrzel, ki jo počasi zapolnjujemo.


Kakšno poslovno leto je za Mastercardom v Sloveniji in globalno? Kje ste dobri in kje vidite še prostor za izboljšave?


Lansko poslovno leto je bilo polno izzivov. Pandemija je zelo močno zarezala v določene tipe potrošnje, predvsem osebna in poslovna potovanja, ki je eden od naših kompetenčnih stebrov, kjer globalne plačilne sheme omogočajo nemoteno plačevanje po vsem svetu. Po drugi strani pa se je celotna elektronska plačilna industrija izkazala kot zelo robustna, stabilna in kot sistemsko ključna, ker enostavno določeni posli ali pa nekatere dejavnosti ne bi mogle obstajati, če ta sistem ne bi deloval tako zanesljivo. Tu se je odlično izkazala vloga elektronskih plačilnih sistemov, saj je dejansko življenjskega pomena, da obstoji način posla, ki se je zelo hitro transformiral iz gotovinskega v brezgotovinskega ali pa celo on-line tip poslovanja.

image_alt
Tehnološke rešitve za še boljša športna doživetja

 

Z raziskavami ponujate vpogled v globalno vedenje potrošnikov in trende porabe. Kakšne so plačilne navade Slovencev v primerjavi z ostalimi ter ali smo bolj/manj strastni nakupovalci? Za katere stvari namenjamo več denarja in koliko za šport in športne prireditve?


Slovenci trošimo, v primerjavi z BDP in razpoložljivim prihodkom, v mejah normale oziroma smo celo malce bolj varčni. Opažamo, da smo debetni narod, da uporabljamo debetne kartice malce nadpovprečno v primerjavi s t. i. karticami z odloženim plačilom.

Glede tipa potrošnje pa je šport ena od pomembnih kategorij. Na podlagi večih raziskav smo se odločili, katere kategorije strasti bomo najbolj podpirali - in zanimivo je, da sta bili šport in kulinarika Slovencu najbližja. Slovenci smo izjemno športen narod in radi trošimo več za storitve, povezane s športom ali za športno opremo ali pa za same športne dogodke. Zato se tudi osredotočamo na to, kako lahko sodelujemo s slovenskim športom, kako mu lahko pomagamo in kako potrošnike osveščati, da je tudi v športu prostor za elektronska plačila.


V Sloveniji ste zagnali iniciativo Osmica, s katero naj bi trgovcem, podjetnikom in obrtnikom omogočili sprejemanje digitalnih plačil. Koliko podjetij ste izbrali; vemo namreč, da razširjenost infrastrukture za omogočanje kartičnih plačil v Sloveniji zaostaja za ostalimi evropskimi državami?


Ravno zato smo se odločili, da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju začeli bolj aktivno podpirati stran sprejemanja plačil. Osmica sama je odgovor na to, je triletni program, v okviru katerega bomo plasirali milijon evrov zainteresiranim podjetjem, tehnološkim ponudnikom, bankam in podobno; torej tistim, ki bi radi z nami sodelovali pri zapolnitvi vrzeli na področju sprejema elektronskih plačil, tako na tehnološki ravni, kot tudi pri samem opremljanju trgovcev s terminali. Na začetku je interes za sodelovanje izkazalo 19 podjetij, od tega jih je 13 oddalo prijavo v program v prvi fazi, zatem pa smo izbrali 9 podjetij, s katerimi bomo v prvi fazi sodelovali. Tudi ostala štiri podjetja niso odpadla, ampak so se odločila za medsebojno sodelovanje. Gre sicer za srednjeročni program, ki ga lahko podaljšamo, če se bo odlično izkazal. Interes podjetij je namreč presegel naša pričakovanja.

Varnost je eden ključnih stebrov naših rešitev, pravi Luka Grabrovšek, poslovni direktor Mastercarda. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Varnost je eden ključnih stebrov naših rešitev, pravi Luka Grabrovšek, poslovni direktor Mastercarda. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Potrošnika pri plačevanju najbolj skrbi varnost; kako varne so vaše storitve? Marsikdo ne ve, da je konec julija 2015 v Veliki Britaniji odprl vrata centra MasterCardDigiSecLab, v katerem iščete vedno nove rešitve za digitalno varnost in inovacije na področju izdelkov. Na kakšne vse načine testirate potencialne grožnje pri digitalnem plačevanju in s kom vse sodelujete pri iskanju teh rešitev?


Varnost je ena izmed ključnih stebrov naših rešitev. Obstaja vrsta mehanizmov, ki skrbijo za varnost: od evropske regulative - nazadnje EU z direktivo o plačilnih storitvah PSD2, ki zahteva močno avtentikacijo pri nakupih -, pa do same tehnološke podpore, da je cela pot zaščitena z močno enkripcijo, da se kartic s čipi ne da kopirati... To je prineslo 50 let razvoja in vedno, ko odstranimo iz enačbe eno varnostno grožnjo, postane sistem privlačnejši, robustnejši, tudi cenejši. To je misija industrije, združene pod t.i. okvirjem EMVCo, konzorcija odprtih mednarodnih shem, ki skupaj sodelujejo pri standardizaciji. To je zelo pomembno, saj tudi to na nek način znižuje stroške. Na primer, standardizacija omogoča enoten POS terminal, ki lahko podpira več različnih rešitev; in ravno to je bistvo tega konzorcija.

image_alt
Inovativne rešitve za različne vidike športne industrije


Glavna funkcija centra MastercardDigiSecLab pa je, da razvija nove rešitve in jih tudi testira - zadnje čase se ukvarjajo predvsem z ozelenitvijo transakcij. To pomeni upoštevanje ekološkega vidika na različne načine, od manjše porabe energije, različnih tipov materiala za kartice, digitalizacijo kartic v telefone in podobno, torej od plastike do energije. V sodelovanju z drugimi laboratoriji pa se dogovarjajo za oblikovanje smiselnih standardov, ki jih potem plasira omenjeni konzorcij kot sklop pravil. Dejansko se je ta standardizacija izkazala pri mednarodnih plačilih kot ključna. Pri nas izdana kartica lahko potuje po celem svetu in opravlja transakcije v realnem času, brez tveganja za trgovca glede poplačila in brez tveganja za uporabnika, da bo doživel zlorabo v tujini, v kolikor se seveda upoštevajo osnovna pravila.

In tudi to spreminja potrošniške navade. Uporabnik recimo ne dviguje več gotovine pred odhodom na dopust, ki mu jo lahko tudi ukradejo. Naši varnostni mehanizmi pa so taki, da tudi če v tujini izgubimo kartico, lahko dobimo na telefon skoraj v realnem času novo kartico, s katero lahko nadaljujemo poslovanje. Digitalizacija torej povečuje varnost in udobje pri nakupu. Včasih je bilo treba izbrati med varnostjo in uporabniško izkušnjo, sedaj pa nove tehnologije omogočajo, da se hkrati dvigujeta raven varnosti in uporabniška izkušnja.


Februarja je Mastercard predstavil rešitev, ki imetnikom kartic ponuja dodatne informacije o njihovih nakupih in tako manjšo zmedo pri transakcijah. Za kakšno rešitev gre?


Rešitev naj bi bila v uporabi od konca prihodnjega leta. Njen namen je obogatitev transakcij s podatki, ki uporabnikom predstavljajo bolj plastično vrednost – tako bodo v bančni aplikaciji videli logotip in pravo ime trgovca in ne neko podjetje, za katero prvič slišijo. S tem bomo povečali transparentnost transakcij in znižali stroške ekosistema. Neuspešne ali problematične transakcije namreč povzročajo velik procesni napor celemu sistemu - če se potrošnik pritoži na transakcijo ali mu ni jasna, potem se mora preiskati cela transakcijska veriga - od izdajatelja kartice do prijavitelja in trgovca. Tako bomo z večjim naborom podatkov in z bolj jasno ponazoritvijo transakcije prišli do zmanjšanja in lažje reševanje teh problemov.

Trgovci že nalagajo svoje informacije v bazo. Obenem je treba poskrbeti, da se aplikacije na strani uporabnikov malo popravijo, zaradi ustreznega prikaza teh podatkov. Obe strani je treba naenkrat dvigniti do stopnje, da bo nova rešitev postala res uporabna in vredna.

image_alt
Prostovoljci so vedno srce olimpijskih tekmovanj

 

Kako vse sledite globalnim trendom in se jim prilagajte, saj se tudi navade uporabnikov nenehno spreminjajo; tehnologija se razvija bistveno hitreje, kot se ji lahko prilagodimo ljudje, njen uspeh pa temelji na sprejetju teh inovacij s strani uporabnikov?


Drži, uporabniki se ne obračajo tako zelo hitro kot tehnologija. Potrošniške navade se res zelo počasi spreminjajo, sploh v povezavi z elementi varnosti. So pa sicer brezstična plačila eden izmed boljših primerov, kako lahko zelo hitro spremenimo navade na strani trgovcev in uporabnikov. Še pred tremi leti smo govorili o brezstičnih plačilih kot o nečem novem, sedaj pa nam je čudno, če trgovec od nas zahteva kartico. Brezstičnost je prišla res do izraza v času pandemije in splošni želji po čim manj fizičnega kontakta. To je le ena od zelo uspešnih sprememb uporabniške izkušnje, ki sta jo narekovala tehnologija in standardizacija.

Naslednji korak je izboljšanje on-line plačil, ki še vedno predstavljajo bistveno manjši delež kot plačila na fizičnih terminalnih mestih, ampak bistveno hitreje rastejo. Obstajajo tehnološke rešitve, ki so blizu tudi neveščim uporabnikom. Na primer zadnji standard PSD2 v kombinaciji s pametnimi telefoni. Novi uporabniki ali uporabniki, ki so bili prej navajeni na SMS sporočila za potrditev transakcij, se morajo temu še privaditi.

Mastercard pa predvsem skuša narekovati nove trende. Kot vodilno tehnološko podjetje na področju elektronskih plačil se trudimo, da vse, kar je povezano z elektronskimi plačili plasiramo na pravi način zainteresirani javnosti.


Kako vse bi še lahko v prihodnosti plačevali?


Želimo izriniti trenutek plačevanja iz samega nakupnega procesa - torej, da ga čim manj čutimo, da je trenje pri plačevanju čim manjše. To je ključ do uspeha, tako za uporabnike kot tudi za trgovca. Precej transakcij pade ravno zaradi pomanjkljivosti v elektronskih plačilnih sistemih, predvsem pri mednarodnih spletnih transakcijah. Tako naj bi telefon postal jedro avtentikacije, saj je naprava z zadostno zaščito, hkrati pa ima dovolj dober ekran in je povezan na internet in omogoča različne stvari. Prihodnost se bo vrtela okoli telefona ali pa transakcij, ki bodo tekle same po sebi, naročnine, ponavljajoče se transakcije ali pa transakcije, kjer bodo zgolj naročili izvedbo storitve in se bo speljala v ozadju. Na primer, ko bi na bencinski črpalki natočil gorivo, bi se ti na zaslonu v avtomobilu prikazal povzetek nakupa, zatem pa bi samo pritisnil OK in transakcija bi bila zaključena.

Tak način plačevanja se da aplicirati marsikje, kjer danes stojimo v vrsti samo zato, da plačamo. Ocenjujem, da se bodo digitalna plačila s telefoni, urami ali pametnim nakitom zagotovo povečevala – pri vsem tem gre za enak standard kot s kartičnimi plačili. Kaj sproži plačilo, niti ni tako pomembno. Bolj je pomembna sprememba nakupnega procesa, kjer vidim kar veliko priložnosti, kako lahko digitalna plačila postanejo zgolj nekaj v ozadju in tako ne bodo motila ne trgovca in ne uporabnika.

Komentarji: