Šport med vrednotami, etiko in poslom
Medijska hiša Delo danes začenja novo večmesečno poslovno kampanjo Šport med vrednotami, etiko in poslom, ki se bo končala 11. maja s poslovno konferenco. Programski partner konferenčnega dela je podjetje Arista Plus pod vodstvom direktorice Milene Fornazarič.
V okviru poslovne kampanje bomo vsak četrtek od marca do maja v časopisu Delo in na spletnih straneh predstavljali teme, ki se bodo nanašale na aktualne športno-poslovne teme ter na organizacijo velikih športnih dogodkov in njihov pomen za športnike, gospodarstvo in promocijo države. Predstavili bomo tudi sodobne modele sodelovanja med športom in gospodarstvom, pogovarjali pa se bomo z uspešnimi športniki in podjetniki ter predstavljali njihove zgodbe. Ne bomo pa pozabili niti na izzive za prihodnost na tem področju.
Športniki najboljši ambasadorji
Športniki so najboljši ambasadorji Slovenije. To se je še dodatno pokazalo na nedavno končanih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu, kjer so naši odlični športniki osvojili kar sedem medalj. S tem se je Slovenija med 29 državami, ki so osvojile vsaj eno medaljo, uvrstila na drugo mesto po uspešnosti glede na število prebivalcev – torej sedem medalj za Slovenijo pomeni eno na 296.991 prebivalcev. Po tem kriteriju se je na prvo mesto uvrstila Norveška, na tretje pa Avstrija.
In kako športni narod smo Slovenci? Po zadnjih objavljenih podatkih Sursa se je s športom pri nas v letu 2017 ukvarjalo najmanj pet ur na teden skoraj 40 odstotkov prebivalcev Slovenije. V večjem odstotku so toliko ur na teden »športali« le v šestih članicah EU28. Takih, ki so se dovolj ukvarjali z rekreativno telesno dejavnostjo (to je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj 150 minut na teden), je bilo 61 odstotkov.
Vloga športa v družbi
Športniki pripomorejo k promociji športa in so odlični vzorniki mladim, obenem pa je šport pomemben za zdravje in dobro počutje, so o vlogi športa v družbi na decembrskem Slovenskem festivalu v Bruslju poudarjali udeleženci. Za vrhunskega kolesarja Primoža Rogliča je šport način sporočanja dobrih zgodb, športniki pa so zgled borbenosti in vztrajnosti. Za nekdanjo smučarsko tekačico Vesno Fabjan je šport najboljši način za dobro počutje, pomen športa in gibanja pa je izpostavil tudi paraolimpijec Dejan Fabčič.
Nekdanji atlet Rožle Prezelj, sicer varuh športnikovih pravic, vidi šport in svojo vlogo v njem kot navdih za mlajše generacije in tudi kot priložnost, da deli svoje izkušnje z njimi. Obenem je kot uspeh označil tudi sprejetje evropskega modela športa, ki je bilo doseženo pod okriljem slovenskega predsedstva sveta EU, pri čemer je poudaril socialni vidik zaščite športnikov.
Nekdanji poljski nogometaš Tomasz Frankowski, sicer poslanec v evropskem parlamentu, pa je prepričan, da šport potrebuje več prepoznavnosti in ukrepanja na evropski ravni, pa tudi sodelovanja med institucijami in športnimi organizacijami. »Šport bi moral imeti koristi od evropskih sredstev, tudi v okviru evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost,« je še dodal po poročanju STA.
Dveletna akcija Zdrav življenjski slog za vse
Evropska komisija je lani na dan slovenskega športa, 23. septembra, ki je tudi prvi dan evropskega tedna športa, začela z dveletno akcijo Zdrav življenjski slog za vse. Vanjo so vključena prizadevanja za boljšo dostopnost do športa, zdrave prehrane in drugih segmentov zdravega načina življenja.
Takrat sta tudi evropska komisarka, pristojna za šport, Marija Gabriel in slovenska ministrica za šport Simona Kustec podpisali zavezo o spodbudi vseživljenjske telesne dejavnosti. S podpisom je naši državi sledilo še nekaj držav EU ter Mednarodni olimpijski komite (Mok), Mednarodna nogometna zveza (Fifa), Evropska nogometna zveza (Uefa), Evropski olimpijski komiteji (EOC), Mednarodni paraolimpijski komite (IPC), Svetovna protidopinška organizacija (Wada), Mednarodna zveza za šolski šport (ISF), Mednarodno združenje za šport in kulturo (ISCA) in druge športne organizacije.
Predsednik Moka Thomas Bach je ob tem dejal, da je pandemija novega koronavirusa pokazala, da šport lahko dejansko rešuje življenja. Akcija je pomembna tudi zato, ker kar 46 odstotkov ljudi v EU nikoli ni bilo udeleženih v športne aktivnosti. Šport pa lahko, kot je dejal Bach, z najmanjšimi možnimi stroški bistveno vpliva na zdravje prebivalcev.
Evropski model športa
Spomnimo, da so ministri EU za šport novembra lani sprejeli resolucijo o evropskem modelu športa. To je prvi dogovor držav članic o ključnih značilnosti evropskega modela športa, ki temelji na evropskih vrednotah. Z modelom se poudarjajo vrednote v športu, kot so pravičnost, solidarnost, dobro upravljanje, človekove pravice in glas športnikov v vseh športnih organizacijah. Ministrica za šport Simona Kustec pa je dejala, da so se s tem zavzeli za šport, ki navdušuje in združuje ljudi, za šport, ki vključuje in je ter bo dostopen vsem na vseh ravneh.
S sprejetjem resolucije o ključnih značilnostih evropskega modela športa so se države, kot so zapisali, združile v boju proti pretirani komercializaciji in izkoriščanju športa v nepravične namene. Prvič v 20 letih so države EU sprejele skupne ključne značilnosti evropskega modela športa. Te so piramidalna struktura, organiziran šport, strukturiran na nacionalni osnovi in po ena zveza na šport, solidarnost z nižjimi športnimi ravnmi in promocija odprtih tekmovanj.
V resoluciji je še poudarjeno, da uspeh športa v Evropi temelji na nekaterih ključnih značilnostih, kot so odprta tekmovanja, svoboda združevanja ter pristop in solidarnost. S sprejetjem omenjenega modela se tudi utira pot za nadaljevanje razprav med državami članicami EU in zainteresiranimi stranmi v športu o ključnih izzivih evropskega športnega modela.
Vseživljenjska telesna dejavnost
Ministri so obenem sprejeli tudi sklepe o vseživljenjski telesni dejavnosti, od otroštva prek odraslosti pa vse do starosti. Namen je spodbujati telesno aktivnost celotne družbe, saj je samo zdrava in aktivna Evropa lahko odporna in uspešna Evropa prihodnosti. Posebej so poudarili pomen spremljanja telesne zmogljivosti posameznikov kot bolj zanesljivega in na podatkih temelječega kazalnika telesne dejavnosti posameznika in posledic telesne nedejavnosti.
Države članice EU pa so bile pozvane, naj se prostovoljno odločijo za sistem spremljanja telesne zmogljivosti, ki bo prebivalce spodbujal k vseživljenjski telesni dejavnosti, z ustreznimi individualnimi povratnimi informacijami in sledenjem spremembam v telesni zmogljivosti.
